Seznam točk

Morda mi boš rekel: In zakaj bi se moral truditi? Ne odgovarjam ti jaz, ampak sveti Pavel: Kristusova ljubezen nas namreč žene. Celotno razdobje enega življenja je kratek čas za širjenje meja tvoje ljubezni. Že od samega začetka Opus Dei sem izkazoval svoje veliko prizadevanje, da bi tisti Kristusov vzklik: po tem bodo vsi spoznali, da ste moji učenci, če boste imeli ljubezen med seboj, brez predaha ponavljal velikodušnim ljudem, ki se ga odločijo spreminjati v dejanja. Prepoznali nas bodo prav po tem, saj je ljubezen izhodiščna točka katerekoli kristjanove dejavnosti.

On, ki je čistost sama, ne zagotavlja, da bodo njegove učence prepoznali po čistosti njihovega življenja. On, ki je zmernost, ki nima niti kamna, da bi nanj naslonil svojo glavo, ki je toliko dni preživel v postu in samoti, apostolom ne reče: prepoznali vas bodo kot moje izvoljence, ker niste ne požeruhi ne pijanci.

Kristusovo čisto življenje je bilo — tako kot je in vselej bo — zaušnica takratni družbi, ki je bila nadvse izprijena, kakor je pogosto današnja. Njegova zmernost je bila še en udarec za tiste, ki so bili nenehno na pojedinah in so po jedi izzvali bruhanje, da so potem lahko še naprej jedli, s čimer so dobesedno izpolnjevali Savlove besede: svoj trebuh spreminjajo v boga.

Gospodova ponižnost je bila ponoven udarec za tisti način življenja, ki se posveča le samemu sebi. Ko sem bil v Rimu, sem večkrat ponovil, morda ste me slišali, da so pod temi slavoloki, ki so danes v ruševinah, paradirali zmagovalci, nečimrni, oholi, napuha polni vladarji in njihovi zmagoviti generali. In ko so hodili pod temi spomeniki, so morda sklonili glavo v strahu, da ne bi s svojim veličastnim čelom udarili ob sijajni slavolok. Kristus, ki je ponižen, kljub temu ni določil: po tem, da ste ponižni in skromni, bodo spoznali, da ste moji učenci.

Hotel sem opozoriti na to, da po dvajsetih stoletjih Učiteljeva zapoved še vedno nastopa z vso močjo novosti in je kakor predstavitveno pismo resničnega Božjega Sina. V teku mojega duhovniškega življenja sem zelo pogosto govoril, da je za tolike ljudi na žalost še vedno nova, ker se niso nikoli ali skoraj nikoli potrudili, da bi jo živeli: žalostno je, vendar je tako. In zelo jasno je, da Mesijeva trditev izstopa na neizpodbiten način: po tem vas bodo spoznali, da se ljubite med seboj! Zato čutim nujnost, da nenehno spominjam na te Gospodove besede. Sveti Pavel dodaja: Nosite bremena drug drugemu in tako boste izpolnili Kristusovo postavo. Izgubljeni trenutki, morda z lažnim izgovorom, da imaš preveč časa … če pa obstaja toliko tvojih bratov, tvojih prijateljev, ki so preobremenjeni z delom! Obzirno, vljudno, z nasmehom na ustnicah jim pomagaj tako, da bo skoraj nemogoče, da bi to opazili, ter da ne bodo mogli izraziti svoje hvaležnosti, ker bo zaradi diskretne tenkočutnosti tvoje ljubezni ta pomoč ostala neopažena.

Ni nam ostal niti en prost trenutek, bi se morda zagovarjale tiste ubožice, ki imajo prazne svetilke. Tisti delavci na trgu imajo odveč večji del dneva, ker ne čutijo obveznosti po služenju, čeprav Gospod nenehno išče, nujno išče, od prvega trenutka naprej. Sprejmimo ga in odgovorimo z “da” ter iz ljubezni prenašajmo — kar ni več prenašanje — težo dneva in vročino.