Seznam točk

V knjigi »Božji prijatelji « je 4 točk na temo Svetost → družba angelov in pomoč Device Marije .

Kako bi v nas zrasle nadnaravne kreposti, če bi nam uspelo resnično biti v stiku z Marijo, ki je naša Mati! Naj nas ne moti, če ji ves dan — s srcem, besede niso potrebne — ponavljamo drobne molitve, molitvene vzklike. Krščanska pobožnost je mnoge izmed teh gorečih slavilnih besed zbrala v litanijah, ki spremljajo molitev rožnega venca. Vsakdo pa jih lahko svobodno razširi, ji kliče z novimi izrazi hvale in ji pove tisto, česar si zaradi svetega sramu, ki ga Ona razume in odobrava, ne bi drznil izreči na glas.

Za konec ti svetujem, da če tega še nisi storil, sam po lastni izkušnji odkriješ Marijino materinsko ljubezen. Ni dovolj vedeti, da je Ona Mati, to upoštevati in tako o Njej govoriti. Je tvoja Mati in ti si njen otrok; ljubi te tako, kot če bi bil njen edini otrok na tem svetu. Ravnaj temu primerno: povej ji vse, kar se ti zgodi, izkazuj ji čast, ljubi jo. Nihče ne bo namesto tebe opravil tega tako dobro kot ti, če tega ne storiš.

Če se podaš na to pot, ti zagotavljam, da boš kmalu našel vso Kristusovo ljubezen, in videl boš, kako boš postal deležen nedojemljivega življenja Boga Očeta, Boga Sina in Boga Svetega Duha. Prejel boš moč za dovršeno izpolnjevanje božje volje, navdala te bo želja po služenju vsem ljudem. Postal boš tak kristjan, o kakršnem včasih sanjaš: velikodušen v delih ljubezni in pravičnosti, vesel in srčen, razumevajoč do drugih in zahteven do samega sebe.

To, in nič drugega kot to, je moč naše vere. Obrnimo se k sveti Mariji, ona nas bo spremljala s stalnim in gotovim korakom.

Kako bomo lahko premagali te ovire? Kako se bomo mogli utrditi v odločnosti, ki se nam začenja dozdevati zelo težka? Tako da se bomo navdihovali pri vzoru, ki nam ga kaže presveta Devica Marija, naša Mati: nadvse široka pot, ki neobhodno pelje preko Jezusa.

Da bi se približali Bogu, se moramo podati na pravo pot, ki je Kristusova presveta človeškost. Zaradi tega vedno priporočam branje knjig, ki opisujejo Gospodovo trpljenje. Ti spisi, navdani z iskreno pobožnostjo, nam pred oči postavljajo Božjega Sina, človeka kakor mi in resničnega Boga, ki ljubi in v svojem mesu trpi za zveličanje sveta.

Pomislite na eno izmed najbolj zakoreninjenih molitev med kristjani, na sveti rožni venec. Cerkev nas spodbuja h kontemplaciji skrivnosti, da bi se v naš um in v našo domišljijo skupaj z veseljem, trpljenjem in slavo svete Marije vtisnil neverjetni Gospodov zgled, v njegovih tridesetih letih skritosti, v njegovih treh letih oznanjevanja, v njegovem sramotnem trpljenju in v njegovem slavnem vstajenju.

Slediti Kristusu: v tem je skrivnost. Spremljati ga tako od blizu, da bomo živeli z Njim, kakor prvih dvanajst učencev; tako od blizu, da se bomo poistovetili z Njim. Brez odlašanja bomo pritrdili, če le nismo postavljali ovir milosti, da smo si oblekli našega Gospoda Jezusa Kristusa. Gospod se kakor v ogledalu odseva v našem ravnanju. Če je ogledalo takšno, kot mora biti, bo odsevalo preljubeznivo podobo našega Odrešenika, ne da bi jo popačilo, ne da bi iz nje naredilo karikaturo. In drugi ljudje bodo imeli možnost, da ga občudujejo, da mu sledijo.

Prosim Gospoda, da se v času, ko hodimo po tukajšnjih tleh, nikoli ne bi ločili od božjega popotnika. V ta namen okrepimo tudi naše prijateljstvo s svetimi angeli varuhi. Vsi potrebujemo veliko spremljevalcev: nebeških in zemeljskih. Gojite pobožnost do svetih angelov! Prijateljstvo je zelo človeško, vendar je tudi nekaj zelo božjega; tako kot naše življenje, ki je božje in človeško. Se spomnite, kaj pravi Gospod? Ne imenujem vas več služabnike, temveč prijatelje. Uči nas zaupnosti do božjih prijateljev, ki že prebivajo v nebesih, in do ljudi, ki živijo blizu nas, tudi do tistih, ki se zdijo oddaljeni od Gospoda, da bi jih pritegnili na pravo pot.

Zaključil bom z besedami, ki jih sveti Pavel piše Kološanom: Ne neham moliti in prositi za vas, da bi se izpopolnili po globokem spoznanju njegove volje, v vsej modrosti in duhovni razumnosti. V modrosti, ki je sad molitve, kontemplacije, Tolažnikovega izlitja v duši.

Da bi živeli, kakor je vredno Gospoda, in bili njemu v vsem všeč, da bi obrodili sad v vsakršnem dobrem delu in rastli v spoznanju Boga, po moči njegovega veličastva okrepljeni z vso silo, za vso stanovitnost in potrpežljivost, in bi se z veseljem zahvaljevali Očetu, ki vas je usposobil za delež svetih v luči. On nas je namreč iztrgal iz oblasti teme in nas prestavil v kraljestvo svojega ljubljenega Sina.

Naj nas Božja in naša Mati varuje, da bo vsakdo lahko služil Cerkvi v polnosti vere, z darovi Svetega Duha in s kontemplativnim življenjem. Vsakdo naj ob opravljanju svojih osebnih dolžnosti, v svojem delu ali poklicu in v izpolnjevanju obveznosti svojega stanu veselo slavi Gospoda.

Ljubíte Cerkev, služite ji z zavestnim veseljem nekoga, ki se je znal odločiti za to služenje iz ljubezni. In če opazimo, da so nekateri brez upanja tako kot tista dva na poti v Emavs, se približajmo z vero — ne v lastnem imenu, temveč v imenu Jezusa Kristusa — da bi jim zagotovili, da Jezusova obljuba ne more odpovedati, da On vedno bedi nad svojo Nevesto: da je ne zapusti. Tema bo prešla, ker smo otroci luči in smo poklicani k življenju brez konca.

In obrisal bo vse solze z njihovih oči in smrti ne bo več, pa tudi žalovanja, vpitja in bolečine ne bo več. Kajti prejšnje je minilo. Tisti, ki je sedel na prestolu, pa je rekel: Glej, vse delam novo! Rekel je tudi: Zapiši, kajti te besede so zanesljive in resnične! Nato mi je rekel: Zgodile so se! Jaz sem Alfa in Omega, začetek in konec. Žejnemu bom dal zastonj iz studenca žive vode. Kdor bo zmagal, bo to podedoval in jaz bom njemu Bog, on pa meni sin.