Seznam točk

Zahvaljuj se Gospodu za neprestano pozornost, očetovsko in materinsko, ki ti jo izkazuje.

Ti, ki si vedno sanjal o velikih pustolovščinah, si se obvezal k čudovitemu podvigu …, ki te vodi k svetosti.

Ponavljam: zahvaljuj se Bogu z apostolskim življenjem.

Ljudje različnih narodov, različnih ras, zelo različnih okolij in poklicev … Ko jim spregovoriš o Bogu, živo občutiš človeško in nadnaravno vrednost svojega apostolskega poklica. Kakor če bi v popolni resničnosti podoživel čudež prvega oznanjevanja Gospodovih učencev: besede, izrečene v tujem jeziku, ki kažejo neko novo pot, je vsakdo v globini svojega srca slišal v lastnem jeziku. Na misel pa ti prihaja in na novo zaživi prizor, ko so se “Parti, Medijci in Elamci …” veseli približali Bogu.

Jezus ne bi mogel poklicati dvanajsterih na preprostejši način: “Pridi in hodi za menoj.”

Tebi, ki iščeš toliko opravičil z namenom, da ne bi nadaljeval te naloge, se kot rokavica dlani prilega misel, da je bilo človeško znanje tistih prvih učencev zelo skromno; a kljub temu, kako so vzbudili tiste, ki so jih poslušali!

— Ne pozabi mi tega: delo še naprej opravlja On, po vsakem izmed nas.

Se pohujšujejo, ker o izročitvi govoriš tistim, ki niso nikdar pomislili na to? … — Dobro, in kaj potem? Saj imaš vendar poklic apostola apostolov.

Premišljuj vsak dan o apostolski globini svojega krščanskega poklica. — On je pred dvajsetimi stoletji — da bi ti in jaz oznanjala to ljudem na uho — postavil zbirališče nabornikov, odprto vsem, ki so iskrenega srca in so sposobni ljubiti … Kakšen klic še potrebuješ, ki bi bil jasnejši od tistega “ignem veni mittere in terram” — prišel sem, da vržem ogenj na zemljo, in od misli na tisti dve milijardi in pol duš, ki še vedno ne poznajo Kristusa!

Kot apostol imaš veliko in lepo nalogo. Stojiš na sotočju milosti in svobode duš; in prisostvuješ nadvse slovesnemu trenutku v življenju nekaterih ljudi: njihovemu srečanju s Kristusom.

Bodi prepričan: dobro se moraš izobraziti, glede na plaz ljudi, ki nas bo zasul z jasnim in zahtevnim vprašanjem: — “Dobro, kaj je treba storiti?”

Tvoj poklic — božji klic — je v tem, da vodiš, pritegneš, služiš, da si voditelj. Če se ti iz lažne ali slabo razumljene ponižnosti osamiš in se zapreš v svoj kot, potem ne izpolnjuješ svoje dolžnosti kot božje orodje.

Gospod nam je izkazal to rahločutnost ljubezni: dovolil nam je, da zanj osvojimo zemljo.

On — zmeraj tako ponižen! — se je hotel omejiti na to, da to osvajanje napravi možno … Nam je naklonil najbolj izvedljiv in prijeten del: delovanje in zmagoslavje.

Ti, ki živiš sredi sveta, ki si še en državljan več, v stiku z ljudmi, ki pravijo, da so dobri ali da so slabi …; ti moraš čutiti stalno željo, da bi ljudem predajal veselje, ki ga uživaš kot kristjan.

Sol zemlje. — Naš Gospod je rekel, da so njegovi učenci — tudi ti in jaz — sol zemlje, ki naj jo obvaruje, ki naj prepreči pokvarjenost, ki naj daje svetu okus.

— Vendar je dodal tudi “quod si sal evanuerit …” — če sol izgubi svoj okus, jo vržejo proč in ljudje jo pohodijo …

— Ali sedaj ob mnogih dogodkih, zaradi katerih se pritožujemo, počasi začenjaš razumevati, česar prej nisi razumel?

Apostol ne sme ostati na ravni povprečnega bitja. Bog ga kliče, da deluje kot nosilec človeškosti in prenašalec večne novosti. — Zaradi tega mora apostol biti dolgotrajno, potrpežljivo in junaško oblikovana duša.