Seznam točk

V knjigi »Kovačnica« je 12 točka na temo Apostolat → apostolski poklic .

Božji otroci. — Nosilci edinega plamena, ki je zmožen razsvetliti zemeljske poti duš, edinega sijaja, v katerega nikdar ne bo vstopila temačnost, somrak ali zasenčenost.

— Gospod nas uporablja kakor bakle, da bi ta luč svetila … Od nas je odvisno, da mnogi ne ostanejo v temi, temveč da stopajo po stezah, ki vodijo do večnega življenja.

Gospod, radi se skrijemo v tvojo ranjeno dlan. Tesno nas stisni! Izžemi nas! Naj se znebimo vse zemeljske bede, naj se očistimo, se vnamemo, naj bomo prepojeni s tvojo krvjo!

— Potem pa nas zaženi daleč, daleč, v hrepenenju po žetvi, po vsak dan plodovitejšem sejanju iz ljubezni do Tebe.

Val umazanije in pokvarjenosti — rdeč in zelen — hoče preplaviti zemljo in svojo nesnažno slino pljuva na Odrešenikov križ …

On pa želi, da iz naših duš privre drug val — bel in močan, kakor Gospodova desnica — ki bo s svojo čistostjo potopil gnilobo vsakršnega materializma in izbrisal pokvarjenost, ki je poplavila svet: to — in še mnogo več — je cilj božjih otrok.

Boleče je gledati, da je po dva tisoč letih na svetu tako malo ljudi, ki se imenujejo kristjani. In da je med tistimi, ki se imenujejo kristjani, tako malo takih, ki živijo resnični nauk Jezusa Kristusa.

Splača se zastaviti célo življenje! Delati in trpeti iz ljubezni za uresničenje božjih načrtov, za soodrešenje.

O Jezus …, utrdi naše duše, izravnaj pot, predvsem pa nas opijani s svojo ljubeznijo! Na ta način nas napravi za žive kresove, ki bodo vžgali zemljo z božanskim ognjem, ki si ga Ti prinesel.

Če si bil izbran, poklican od božje ljubezni, da bi mu sledil, si mu dolžan odgovoriti … imaš pa tudi nič manjšo dolžnost, da vodiš, da prispevaš k svetosti in k dobri poti svojih bratov ljudi.

Kristjani z mladostnim duhom zbiramo zaklad evangelija — ki je vedno nov — da bi ga ponesli na vse konce zemlje.

Prepričaj se! Če ti hočeš — Bog te namreč sliši, te ljubi, ti obljublja slavo — potem lahko, zavarovan z vsemogočno roko svojega nebeškega Očeta, postaneš nadvse srčen človek, pripravljen vsepovsod pričevati o njegovem ljubeznivem, resničnem nauku.

Moč delati čudeže! Mnogo mrtvih in celo gnijočih duš boš obudil, če dopustiš Kristusu, da deluje v tebi.

V tistem času, pripovedujejo evangeliji, je Gospod šel mimo in oni, bolni, so ga klicali in iskali. Tudi sedaj Kristus prihaja mimo v tvojem krščanskem življenju in če mu pomagaš, ga bodo mnogi spoznali, ga poklicali, ga prosili za pomoč in oči se jim bodo odprle za čudovito luč milosti.

Nikoli si ne moremo pripisovati moči Jezusa, ki hodi med nami. Gospod pride mimo in preoblikuje duše, kadar se vsi postavimo blizu Njega z enim samim srcem, z enim samim čutenjem, z eno samo željo biti dobri kristjani; toda glavni je On, ne ti ne jaz. To je Kristus, ki prihaja mimo!

— Poleg tega pa ostaja v naših srcih — v tvojem in v mojem! — ter v naših tabernakljih.

— Jezus prihaja mimo in Jezus ostane. Ostaja v tebi, v vsakem izmed vas in v meni.

Za tebe, ki se pritožuješ, da si sam, da je okolje napadalno: pomisli na to, da Jezus Kristus, dobri Sejalec, vsakega od svojih otrok stisne v svojo ranjeno dlan — kakor žito —, nas prepoji s svojo krvjo, nas prečisti, nas osnaži, nas opijani! … Potem pa nas velikodušno, vsakega posebej, zaseje po svetu: kajti pri sejanju žita se ne seje cele vreče naenkrat, temveč vsako zrno posebej.

Trdiš, da hočeš biti Kristusov apostol.

— V veliko veselje mi je, da to slišim. Gospoda prosim, naj ti nakloni vztrajnost. In zapomni si, da iz naših ust, iz naših misli, iz našega srca ne sme priti nič drugega kot božji nagibi, žeja po dušah, téme, ki na tak ali drugačen način vodijo k Bogu; oziroma te vsaj ne oddaljujejo od Njega.