Seznam točk

Otrok, z lastno močjo na nadnaravnem področju ne zmoreš ničesar; toda kot božje orodje boš zmogel vse! »Omnia possum in eo qui me confortat!« — Vse zmorem v Njem, ki mi daje moč! Kajti On zaradi svoje dobrote hoče uporabljati neustrezna orodja, kot sva ti in jaz.

Ob navidezni brezplodnosti apostolata te napadajo prvi valovi malodušja, ki jih tvoja vera trdno zavrača … — Toda ali se zavedaš, da potrebuješ več vere, ponižne, žive, dejavne.

Ti, ki si želiš, da se duše zveličajo, zavpij kot oče tistega bolnega dečka, ki ga je obsedel hudič: »Domine, adiuva incredulitatem meam!« — Gospod, pomagaj moji neveri!

Ne dvomi, čudež se bo ponovil.

Če vztrajaš v molitvi z “osebno vztrajnostjo”, ti bo Bog, naš Gospod, dal sredstev, ki jih potrebuješ za večjo učinkovitost in širjenje njegovega kraljestva na svetu.

— Toda treba je, da ostaneš zvest: prôsi, prôsi, prôsi … Se ti zdi, da se tako obnašaš?

Ne skrbi, če se tvoje delo sedaj zdi brezplodno. Kadar se seje svetost, se setev ne izgubi; drugi bodo pobirali sadove.

Duh uboštva, nenavezanosti na zemeljske dobrine, se preliva v apostolsko učinkovitost.

Lažna je ljubezen, ki škoduje nadnaravni učinkovitosti apostolata.

Če si zvest vzgibom milosti, boš obrodil obilo sadov: trajnih sadov za božjo slavo.

— Biti svet pomeni biti učinkovit, četudi se svetnik ne dotakne niti ne vidi te učinkovitosti.

»Qui sunt isti, qui ut nubes volant, et quasi columbae ad fenestras suas?« — Kdo so ti, ki letijo kakor oblak, kakor golobi k svojim golobnjakom? se sprašuje prerok. In neki pisec razlaga: “Oblaki imajo svoj izvor v morju in rekah, po bolj ali manj dolgotrajnem kroženju ali toku pa se znova povrnejo k svojemu izviru.”

Jaz pa dodajam zate: tako moraš živeti ti, kot oblak, ki oplaja svet in mu daje živeti Kristusovo življenje … Te vode bodo oblile — prepojile — osrčje zemlje; in namesto, da bi se onesnažile, se bodo ob prodiranju skozi tolikšno nečistost precedile in na dan bodo privreli čisti studenci, ki nato postanejo potoki in ogromne reke, ki potešijo žejo človeštva. — Potem pa se zateci v svoje Pribežališče, v svoje velikansko Morje, k svojemu Bogu, vedoč, da bo zaradi nadnaravnega zalivanja s tvojim apostolatom, zaradi plodovitosti božjih vodá, še naprej dozorevalo vedno več plodov, ki bodo trajali vse do konca časov.

Včasih se petdeset odstotkov energije izgubi z notranjimi spori, katerih temelj je odsotnost ljubezni, ter z zgodbicami in opravljanjem med brati. Po drugi strani se petindvajset odstotkov energije izgubi pri gradnji stavb, nepotrebnih za apostolat. Nikdar ne sme biti dopuščeno opravljanje in ne sme prihajati do izgubljanja časa zaradi gradnje tolikih hiš. Tako bodo ljudje stoodstotno apostoli.

»Dominus dabit benignitatem suam et terra nostra dabit fructum suum« — Gospod bo dal svoj blagoslov in naša dežela bo obrodila svoj sad.

— Da, ta blagoslov je izvor vsakega dobrega sadu, je potrebno podnebje, da bi na našem svetu mogli gojiti svetnike, božje može in žene.

»Dominus dabit benignitatem« — Gospod bo dal svoj blagoslov. — Toda, pozor, v nadaljevanju pravi, da On pričakuje naš sad — tvojega, mojega — in to ne sadu, ki bi bil skop in zakrnel, ker se mi nismo znali izročiti; pričakuje obilen sad, ker nas obsipava z blagoslovom.

Videl si svoj poklic kakor strok, v katerem so semena. Nekoč bo nastopil trenutek za širitev, raztresla se bodo in se naenkrat ukoreninila.

V trenutkih splošne zmedenosti, ko kličeš h Gospodu zaradi duš — ki so njegove! — se zdi, kot da te ne bi slišal, kot bi bil gluh za tvoje klice. Na misel ti celo pride, da je tvoje apostolsko delo zaman.

— Ne skrbi! Še naprej delaj z istim veseljem, z istim zagonom, z isto gorečnostjo. — Dovôli, da vztrajam pri tem: kadar delamo za Boga, ni nič nerodovitno!