Seznam točk

Prepričaj se: kadar delamo za Boga, ni težav, ki jih ne bi bilo mogoče premagati, niti malodušja, zaradi katerega bi opustili nalogo, niti neuspehov, vrednih tega imena, pa naj se izid zdi še tako brezploden.

Ljudje različnih narodov, različnih ras, zelo različnih okolij in poklicev … Ko jim spregovoriš o Bogu, živo občutiš človeško in nadnaravno vrednost svojega apostolskega poklica. Kakor če bi v popolni resničnosti podoživel čudež prvega oznanjevanja Gospodovih učencev: besede, izrečene v tujem jeziku, ki kažejo neko novo pot, je vsakdo v globini svojega srca slišal v lastnem jeziku. Na misel pa ti prihaja in na novo zaživi prizor, ko so se “Parti, Medijci in Elamci …” veseli približali Bogu.

Vera je v apostolatu nepogrešljiva zahteva, ki se velikokrat kaže v stalnem govorjenju o Bogu, čeprav sadovi kasnijo.

Če smo stanovitni, če vztrajamo zares prepričani, da Gospod to hoče, bo tudi v tvoji okolici, vsepovsod, opaziti znamenja krščanske revolucije: nekateri se bodo izročili, drugi bodo resno vzeli svoje notranje življenje in drugi — tisti najbolj slabotni — se bodo vsaj predramili.

Dnevi pristnega veselja: še trije več!

Izpolnjujejo se Jezusove besede: “V tem je poveličan moj Oče, da obrodite obilo sadu in postanete moji učenci.”

Poklici, Gospod, več poklicev! Vseeno mi je, če je bila setev moja ali koga drugega — sejal si Ti, Jezus, z našimi rokami! Vem samo, da si nam obljubil zrelost sadov: “Et fructus vester maneat!” — vaš sad bo trajen.

Gospod hoče od tebe konkreten apostolat, kot je bil ulov tistih sto triinpetdesetih velikih rib — in ne drugih —, ki so jih ujeli na desni strani čolna.

Pa me vprašaš: Kako to, da kljub zavedanju, da sem ribič ljudi, kljub življenju v stiku z mnogimi tovariši in kljub zmožnosti, da razločim, h komu mora biti usmerjen moj specifični apostolat, moj ribolov ni uspešen? … Mi manjka ljubezni? Mi manjka notranjega življenja?

Poslušaj odgovor iz Petrovih ust ob onem drugem čudežnem ribolovu: — “Učenik, vso noč smo se trudili, pa nismo nič ujeli, a na tvojo besedo bom vrgel mreže.”

V imenu Jezusa Kristusa začni znova. — Utrjen. Proč s to slabotnostjo!

Tvoje delo v apostolatu naj ne bo gradnja samo za sedanjost … Posvečaj se tem nalogam v upanju, da bodo drugi — tvoji bratje istega duha — pobirali, kar ti na široko seješ, in dokončali zgradbe, za katere postavljaš temelje.

Tisti duhovnik, prijatelj, je delal z mislijo na Boga, oklepajoč se njegove očetovske roke, in pomagal drugim prevzemati te temeljne ideje. Zato si je govoril: Ko boš ti umrl, bo šlo vse v redu naprej, ker bo še naprej za to skrbel On.

Opravljivost je hči zavisti, zavist pa je pribežališče nerodovitnih.

Kadar torej ni sadov, preveri svoj zorni kot: če delaš in te ne moti, da tudi drugi delajo in dosegajo sadove, je ta nerodovitnost zgolj navidezna; boš že požel pridelek, ko pride čas.