Seznam točk

Zanj je nastopil trenutek trde preizkušnje in žalosten je prišel k tebi.

— Se spomniš? Za njega — prijatelja, ki ti je dajal “razumne” nasvete — je bil tvoj pristop le utopija, sad popačenih idej, zvijačno pridobivanje naklonjenosti in … podobne “bistroumnosti”.

— “Ta izročitev Gospodu,” je obsojal, “je nenormalno stopnjevanje verskega čustva do skrajnosti.” In v svoji ubogi logiki je mislil, da se je med tebe in tvojo družino vrinil tujec: Kristus.

Sedaj je razumel, kar si mu tolikokrat ponovil: Kristus nikdar ne ločuje duš.

Kakšno sočutje vzbujajo! … Rad bi jim zaklical, da izgubljajo čas … Zakaj so tako slepi in ne zaznajo tega, kar si ti — revež — videl? Zakaj se ne odločijo za najboljše?

— Môli, mrtviči se, potem pa — to je tvoja obveznost! — jih prebudi vsakega posebej in jim razloži — prav tako vsakemu posebej —, da tako kot ti lahko najdejo božansko pot, brez da bi zapustili mesto, ki ga zasedajo v družbi.

Kadar se poženeš v apostolat, bodi prepričan, da gre vedno za to, da ljudi osrečimo, zelo osrečimo: resnica je neločljiva od pristnega veselja.

Učinkovit recept za tvojega apostolskega duha: konkretni načrti, ne od sobote do sobote, ampak od danes do jutri in od sedaj do potem.

Včasih nočejo razumeti: kakor zaslepljeni so … Drugič pa si ti tisti, ki ni poskrbel, da bi te razumeli: popravi se!

Z božjo milostjo in dobro izobrazbo lahko dosežeš, da te bodo razumeli v okolju grobih …

— Oni ti bodo le stežka sledili, če ti manjka “dar jezikov”, sposobnost in prizadevanje, da bi dosegel njihov razum.

Vsak dan si bolj “ob pamet” … — To je opaziti v gotovosti in v čudoviti samozavesti, ki ti jo daje zavedanje, da delaš za Kristusa.

— Razglašeno je bilo že v Svetem pismu: “Vir fidelis, multum laudabitur” — zvesti mož si od vseh zasluži hvalo.

Sila ni dober način za prepričevanje …, še posebej ne v apostolatu.

Zate, ki si še mlad in si se ravno odpravil na pot, tale nasvet: ker si Bog zasluži vse, se poskušaj strokovno izkazati, da boš mogel nato širiti svoje ideje bolj učinkovito.

Česar ne zmore tvoj razum, prôsi, naj to doseže sveta prebrisanost, da bi v večji meri in bolje služil vsem ljudem.

Verjemi mi, kateheza, apostolat, mora običajno biti kapilaren: od človeka do človeka. Vsak vernik s svojim bližnjim tovarišem.

Za nas, božje otroke, so pomembne vse duše, ker je pomembna vsaka duša posebej.

Obnašaj se, kot da bi bilo od tebe, izključno od tebe, odvisno vzdušje v okolju, kjer delaš: delavno, veselo vzdušje, polno božje navzočnosti in nadnaravnega pogleda.

— Ne razumem tvoje brezvoljnosti. Če zadeneš ob nekoliko težavnejšo skupino kolegov — ki je morda postala težavna zaradi tvojega zanemarjanja —, se narediš nevednega, se potuhneš in si misliš, da so mrtva teža, balast, ki nasprotuje tvojim apostolskim načrtom, da te ne bodo razumeli …

— Kako naj te slišijo, če poleg tega, da jih imaš rad in jim služiš s svojo molitvijo in mrtvičenjem, z njimi tudi ne govoriš? …

— Koliko presenečenj te čaka tistega dne, ko se boš odločil spregovoriti z enim, z drugim in še z enim več! Poleg tega, če se ne spremeniš, bodo lahko po pravici s prstom pokazali nate in vzkliknili: “Hominem non habeo!” — Nikogar nimam, ki bi mi pomagal!