Seznam točk

Ko ti govorim o “apostolatu prijateljstva”, imam v mislih “osebno” prijateljstvo, požrtvovalno, iskreno: od človeka k človeku, od srca k srcu.

V apostolatu prijateljstva in zaupanja je prvi korak razumevanje, služenje … in sveta nepopustljivost v nauku.

Kdor je srečal Kristusa, se ne more zapreti v svoje okolje: žalostna bi bila takšna zožitev! Odpreti se mora kakor pahljača, da bi dosegel vse duše. Vsakdo mora ustvariti — in razširiti — krog prijateljev, na katere vpliva s svojim strokovnim ugledom, s svojim obnašanjem, s svojim prijateljstvom, ter se truditi, da bi Kristus vplival preko tega strokovnega ugleda, tega obnašanja, tega prijateljstva.

Popolnoma te razumem, ko mi pišeš o svojem apostolatu: “Tri ure bom molil s fiziko. To bo bombardiranje, da “pade” še en položaj, ki se nahaja na drugi strani mize v knjižnici … in vi ste ga že spoznali, ko je prišel naokrog.”

Spominjam se tvojega veselja, ko si me slišal praviti, da med molitvijo in delom ne sme biti nobene prekinitve.

Zdi se, da tisti “stultorum infinitus est numerus” — brezmejno je število nespametnih —, kot beremo v Svetem pismu, vsak dan narašča. — Na najrazličnejših položajih, v najbolj nepričakovanih situacijah, zakritih s plaščem ugleda, ki ga dajejo funkcije — in celo “kreposti” —, koliko zmedenosti in kolikšno pomanjkanje razsodnosti boš moral prenašati!

Vendar ne razumem, da izgubljaš nadnaravni smisel življenja in ostajaš brezbrižen. Zelo nizka je tvoja notranja raven, če prenašaš te situacije — in ne moreš drugega, kot da jih prenašaš! — zaradi človeških nagibov …

Če jim z odgovornim in dobro opravljenim — posvečenim! — delom ne pomagaš, da odkrijejo pot, postaneš tak kot oni, nespameten, ali pa si sokriv.

Razumel si pomen prijateljstva, ko si se začel čutiti kot pastir majhne črede, ki si jo zapustil in ki jo sedaj poskušaš ponovno zbrati, tako da služiš vsakemu posebej.

Ne moreš biti zgolj pasiven člen. Postati moraš resnični prijatelj svojih prijateljev: “jim pomagati”. Najprej z zgledom tvojega ravnanja. Nato pa z nasvetom in z veljavo, ki jo daje zaupnost.

Imel si srečo, da si srečal učitelje resnice, pristne prijatelje, ki so te brez zadržkov naučili vse, kar si hotel vedeti; nisi potreboval zvijač, da bi jim “ukradel” njihovo znanost, ker so ti pokazali najlažjo pot, četudi so oni morali iti preko trdega dela in trpljenja, da so jo odkrili … Sedaj si ti na vrsti, da storiš enako s tem, z onim, z vsemi!

Dobro premisli in skladno s tem ukrepaj: tisti ljudje, ki se jim zdiš antipatičen, bodo spremenili svoje mnenje, ko se bodo zavedli, da jih imaš “resnično” rad. Odvisno je od tebe.

S svojim prijateljstvom in s svojim naukom — naj se popravim: z ljubeznijo in s Kristusovim sporočilom — boš mnoge nekatoličane spodbudil k resnemu sodelovanju za dobro vseh ljudi.

Verjemi mi, kateheza, apostolat, mora običajno biti kapilaren: od človeka do človeka. Vsak vernik s svojim bližnjim tovarišem.

Za nas, božje otroke, so pomembne vse duše, ker je pomembna vsaka duša posebej.