Seznam točk

Ne pozabi, da je treba najprej delati in potem učiti. — “Coepit facere et docere,” pravi Sveto pismo o Jezusu: začel je delati in učiti.

— Najprej je treba delati. Da bi se ti in jaz naučila.

Študent. Razvij temeljito in dejavno pobožnost, odlikuj se v svojem učenju in gori v želji po apostolatu v svojem poklicu. — In jaz ti obljubljam, da boš s pomočjo svoje verske in poklicne izobrazbe kmalu dosegel obsežno rast.

Skrbiš le za to, da bi razširil svoje kulturno obzorje. — Toda treba je zgraditi tvojo dušo.

— Tako boš lahko delal za Kristusa, kot moraš. Da bi On lahko zavladal na tem svetu, potrebuje ljudi, ki se bodo, s pogledom uprtim v nebo, primerno posvetili vsem človeškim dejavnostim in preko njih molče — in učinkovito — apostolsko delovali na svojem poklicnem področju.

S svojo domišljavostjo si videti neprijeten in zoprn, smešiš sebe in, kar je še huje, zmanjšuješ učinkovitost svojega apostolskega življenja.

Ne pozabi, da lahko celo povprečnež greši, ker je preveč pameten.

Če je tvoja funkcija javna, to prinaša nekatere pravice, ki iz nje izhajajo, pa tudi nekatere dolžnosti.

— Oddaljuješ se od svoje apostolske poti, če zaradi priložnosti za apostolsko delovanje — ali s tem izgovorom — ne izpolnjuješ svoje službene dolžnosti. Izgubil boš ugled v svojem poklicu in ravno ta je “trnek ribiča ljudi”.

Všeč mi je tvoje apostolsko geslo: “Delati brez počitka.”

“Kaj pa v brezvernem ali poganskem okolju, ko bo to trčilo ob moje življenje, se mar moja naravnost ne bo zdela narejena?” me sprašuješ.

— In odgovarjam ti: seveda bo tvoje življenje nasprotovalo njihovemu življenju, a ravno to nasprotovanje, s katerim potrjuješ svoja dela in svojo vero, je ta naravnost, ki jo od tebe zahtevam.

Z dobrim zgledom se zaseje dobro seme; in ljubezen obvezuje vse, da sejejo.

K svojemu apostolatu bi želel pritegniti tistega učenega človeka, tistega vplivnega, drugega spet, ki je moder in kreposten.

Moli, žrtvuj se in deluj s svojim zgledom in besedo. — Pa vseeno ne pridejo! — Ne vznemirjaj se: pač niso potrebni.

Mar misliš, da med Petrovimi sodobniki ni bilo učenih in vplivnih in modrih in krepostnih mož izven apostolata prvih dvanajsterih?

Ne imej sovražnikov. — Imej samo prijatelje: prijatelje … na desnici — če so ti storili ali hoteli storiti dobro — in … na levici — če so ti prizadeli ali poskušali prizadeti škodo.

Nujno je znova pokristjaniti ljudske praznike in običaje. — Nujno je preprečiti, da za javne prireditve ne bi bilo druge izbire, kot da so ali plehke ali poganske.

Prosi Gospoda, da bi se našel kdo, ki bi deloval na tem nujnem področju, ki ga lahko imenujemo “apostolat zabave”.

O “apostolatu dopisovanja” si mi napravil pravi hvalospev. — Pisal si mi: “Ne vem, kaj in kako bi dal na papir, da bi koristilo temu, ki bo pismo prejel. Ko začnem pisati, rečem svojemu angelu varuhu, da mora imeti vse, kar napišem, neko korist. In čeprav ne povem nič drugega kot neumnosti, mi nihče ne bo mogel odvzeti — pa tudi njemu ne — časa, ki sem ga namenil prošnji za to, kar vem, da najbolj potrebuje duša tega, ki mu je pismo namenjeno.”

“Pismo je prišlo ravno takrat, ko sem bil nekaj dni brez kakšnega posebnega razloga žalosten. Branje pa me je nenavadno prevzelo, ko sem slišal o tem, kako delajo drugi.” — In nekdo drug je napisal: “Vaša pisma in novice o bratih mi pomagajo, saj so kot lepe sanje v primerjavi z resničnostjo, ki jo lahko vsi otipamo …” — Nekdo tretji pa še: “Kakšno veselje je prejemati ta pisma in se zavedati, da sem prijatelj vseh teh prijateljev!” — In še nekdo in še tisoč: “Prejel sem X-ovo pismo in sram me je, da mi v primerjavi z njim tako manjka duha.”

Mar ni učinkovit tale “apostolat dopisovanja”?

“Venite post me, et faciam vos fieri piscatores hominum.” — Hodita za menoj in napravil vaju bom za ribiča ljudi. — Gospod teh besed ni uporabil brez pravega razloga: ljudi je — ravno tako kot ribe — treba prijeti za glavo.

Kakšno evangeljsko globino ima “apostolat razuma”!

Človeška značilnost je, da malo cenimo to, kar je poceni. — Zaradi tega sem ti svetoval “apostolat nedarovanja”.

Nikoli ne zavrni pravičnega in zasluženega plačila za delo na svojem poklicnem področju, če je tvoj poklic sredstvo tvojega apostolata.

“Ali nimamo pravice s seboj na pot vzeti kakšne žene, sestre v Kristusu, da bi nam stregla, kakor delajo ostali apostoli in Gospodovi sorodniki ter sam Peter?”

Tako pravi sv. Pavel v Prvem pismu Korinčanom. — Nemogoče je prezirati sodelovanje “žensk v apostolatu”.

“In poslej,” beremo v osmem poglavju pri svetem Luku, “je hodil od mesta do mesta in od vasi do vasi ter jih učil in oznanjal božje kraljestvo. Z njim so bili dvanajsteri in nekatere žene, ki so bile ozdravljene od hudih duhov in bolezni, Marija z vzdevkom Magdalena, iz katere je izgnal sedem hudih duhov, in Ivana, žena Herodovega oskrbnika Husa, in Suzana in mnogo drugih, ki so mu stregle s svojim premoženjem.”

Prepisujem. In če me bere kakšna ženska, prosim Boga, da bi postala polna svete in učinkovite zavisti.

Ženska je močnejša od moškega in bolj zvesta v trenutkih trpljenja. — Marija Magdalena, Marija Klopajeva in Saloma!

S skupino tako pogumnih žensk kot so te in tako tesno povezanih z žalostno Materjo božjo, kakšno delo za duše bi opravili na svetu!