Seznam točk

Apostolska duša, med svojimi si kot kamen, ki je padel v jezero. — S svojim zgledom in besedo napravi prvi krog. Ta bo naredil naslednjega … in ta naslednjega … in naslednjega … In krogi bodo vse širši.

Zdaj razumeš veličino svojega poslanstva?

Kako si vsi na tem svetu želijo zapustiti svoje mesto! — Kaj bi se zgodilo, če bi vsaka kost, vsaka mišica na človeškem telesu skušala zasesti drugo mesto kot to, ki ji je namenjeno?

Ni drugega vzroka za slabo stanje na svetu. — Sin moj, vztrajaj na svojem mestu: Koliko boš tam lahko naredil za uresničenje Gospodovega kraljestva!

Voditelji! … Okrepi svojo voljo, da bo Bog iz tebe napravil voditelja. Ali ne vidiš, kako delujejo sovražne tajne družbe? Nikoli niso pridobivali množic. — V svojih brlogih vzgajajo nekaj hudičevih ljudi, ki razburjajo in hujskajo množice ter jih spravljajo ob pamet, da bi jih potegnili za sabo v prepad nereda … in v pekel. — Oni prinašajo seme prekletstva.

Če hočeš …, boš prinašal božjo besedo, tisoč in tisočkrat blagoslovljeno, ki ne more odpovedati. Če si velikodušen …, če se odzoveš s svojim osebnim posvečevanjem, boš dosegel tudi posvečenje drugih: Kristusovo kraljevanje: “omnes cum Petro ad Iesum per Mariam”.

Obstaja še večja norost od sejanja zlatega žita po zemlji, da zgnije? — Brez te velikodušne norosti ne bi bilo žetve.

Sin moj, kako kaj tvoja velikodušnost?

Sijati kot zvezda … hrepenenje po višini in sijaju nebes?

Bolje: skrivaj goreti kot bakla in vneti vse, česar se dotakneš. — To je tvoj apostolat. Zaradi tega si na zemlji.

Prava norost je služiti sovražniku kot zvočnik; če pa je ta sovražnik božji sovražnik, je to velik greh. — Zato ne bom na poklicnem področju nikoli hvalil znanosti tistega, ki se je poslužuje za napadanje Cerkve.

Dirjati, dirjati! … Delati, delati! … Vročično, noro delovanje … Čudovite materialne zgradbe …

Z duhovnega vidika so to le obarvane kulise: ponaredki, hiše iz kart … dirjati, delati! — In veliko ljudi teka naokoli: zdaj sem, zdaj tja.

Vsi ti pri svojem delu vidijo le sedanjost: vedno “so” le “v sedanjosti”. — Ti … pa moraš gledati na stvari z očmi večnosti in imeti pred očmi prihodnost ter preteklost …

Tišina. — Mir. — V tebi pa živahno notranje življenje. Brez dirjanja, brez nore potrebe po spreminjanju svojega položaja, prav z mesta, ki ti je namenjeno, boš kot močan duhovni generator dal mnogim svetlobo in energijo, … ne da bi pri tem sam izgubil svojo moč in svetlobo.

Ne imej sovražnikov. — Imej samo prijatelje: prijatelje … na desnici — če so ti storili ali hoteli storiti dobro — in … na levici — če so ti prizadeli ali poskušali prizadeti škodo.

Ne pripoveduj o rečeh “svojega” apostolata, razen če s tem koristiš bližnjemu.

Naj vaše življenje mine neopazno, kot je bilo neopaznih trideset let Jezusovega življenja.

Jožef iz Arimateje in Nikodem skrivaj obiščeta Jezusa ob običajnem času in v času njegove slave.

A takrat, ko so bili vsi ostali strahopetni, onadva pokažeta svojo hrabrost in pred oblastmi — “audacter” — pogumno izpričata svojo ljubezen do Kristusa. — Nauči se kaj iz tega.

Naj vas ne skrbi, če vas “poznajo” po vaših delih. — To je prijetni vonj po Kristusu. — Poleg tega, če vedno delate le Zanj, se veselite, ker se izpolnjujejo besede iz Svetega pisma: “Da bodo videli vaša dobra dela in slavili vašega Očeta, ki je v nebesih.”

Vojaški duh svetega Ignacija nam prikazuje hudega duha, ki skliče ogromno število hudičev in jih pošlje v različne države, pokrajine, mesta in kraje, še pred tem pa jim v “pridigi” naroči, naj nikogar ne pozabijo ukleniti v železno okovje in verige …

Rekel si mi, da hočeš biti vodja. A … čemu služi uklenjen vodja?

Poglej: apostoli so bili kljub vsem svojim očitnim in nedvomnim slabostim iskreni, preprosti, … prosojni.

Tudi ti imaš očitne in nedvomne slabosti. — Ko ti vsaj ne bi manjkalo preprostosti.

Pravijo, da je nek človek med molitvijo rekel Gospodu: “Jezus, ljubim te.” Z neba pa je zaslišal odgovor: “Ljubezen so dejanja, ne pa lepe besede.”

Razmisli, če si morda tudi ti ne zaslužiš tega ljubečega očitka.

Gorečnost je apostolova božanska norost, ki ti jo želim. Njene značilnosti pa so: lakota po stiku z Učiteljem, stalna skrb za duše, vztrajnost, ki je nič ne more zlomiti.

Ne počivaj na lovorikah. — Če je že človeško gledano takšno početje neudobno in neolikano, kaj šele, kadar lovorike — tako kot v tem primeru — sploh niso tvoje, temveč od Boga.

V apostolat greš, da se podrediš, da se izničiš, in ne da bi vsiljeval svoje osebno mnenje.

Nikoli ne bodite možje ali žene dolgih dejanj in kratke molitve.

Skušaj živeti tako, da se znaš prostovoljno odreči udobju in blagostanju, ki bi ga grajal pri drugem božjem človeku.

Pomni, da si pšenično zrno, o katerem govori evangelij. — Če se ne zakoplješ v zemljo in ne umreš, ne bo sadu.

Bodite možje in žene sveta, ne pa posvetni možje in žene.

Ne pozabi, da je enotnost znak življenja. Ločiti se pomeni propadanje, jasno znamenje, da gre za truplo.

Pokorščina … zanesljiva pot. — Slepa pokorščina nadrejenemu … pot k svetosti. — Pokorščina v tvojem apostolatu … edina pot. V božji ustanovi mora veljati duh: ubogati ali oditi.

Sin moj, ne pozabi, da nisi zgolj duša, ki se je združila z drugimi dušami, da bi naredila nekaj dobrega.

To je veliko …, pa vendar premalo. — Ti si apostol, ki izpolnjuje Kristusov ukaz.

Nujno je, da si “božji človek”, človek notranjega življenja, človek molitve in žrtve. — Tvoj apostolat mora izvirati iz obilja tvojega življenja “navznoter”.

Enotnost. — Enotnost in podrejenost. Čemu služijo posamezni deli ure, četudi so prvovrstni, če pa ne kažejo časa?

Ne ustvarjajte mi “vrtičkov” znotraj svojega dela. — To bi pomenilo zmanjšanje apostolata: kajti če “vrtiček” končno pride na čelo neke svetovne ustanove, … kako hitro ta svetovna ustanova postane “vrtiček”!

Potrto si mi dejal: obstaja veliko poti! — Tako mora biti, da lahko vsaka duša v tej čudoviti raznolikosti najde svojo pot.

Zmeda? — Izberi enkrat za vselej in zmeda bo postala gotovost.

Bodi vesel, če vidiš, da drugi delajo v dobrih apostolatih. — In prosi zanje obilo božje milosti in tudi, da se nanjo odzovejo.

Potem pa pojdi naprej po svoji poti: bodi prepričan, da druge nimaš.

Nimaš pravega duha, če te boli, da drugi delajo za Kristusa, ne da bi računali s tvojim delom. — Spomni se na to mesto pri sv. Marku: “Učenik, nekoga, ki ne hodi z nami, smo videli, da je v tvojem imenu izganjal duhove, pa smo mu branili. Jezus je rekel: Ne branite mu, zakaj nihče ne more storiti čudeža in takoj nato hudo govoriti o meni. Kdor namreč ni zoper nas, je za nas.”

Če ti manjka ljubezni, se zaman trudiš z vsemi temi zunanjimi deli. — To je tako, kot če šivaš s šivanko brez niti.

Res bi bilo škoda, če bi nazadnje vršil “svoj” apostolat in ne “njegovega” Apostolata!

Z radostjo te blagoslavljam, sin moj, zaradi vere v tvoje apostolsko poslanstvo, zaradi katere si napisal: “Prav nobenega dvoma ni: prihodnost je gotova, morda celo nam navkljub. Toda potrebno je, da smo eno z Glavo — “ut omnes unum sint!” — v molitvi in žrtvi.”

Tisti, ki delovanje prepuščajo drugim, sami pa molijo in trpijo, ne bodo svetili tukaj, toda kako se bo njihova krona zableščala v kraljestvu življenja!

— Blagoslovljen naj bo “apostolat trpljenja”!

Res je, da sem tvoj skriti apostolat imenoval “tiho in dejavno poslanstvo”. — In nimam kaj popraviti.

Tvoja pobožnost do prvih kristjanov se mi zdi tako dobra, da bom storil vse, kar je v moji moči, da bi jo še povečal; tako boš — kot oni — vsak dan z večjim navdušenjem vršil ta učinkoviti apostolat molčečnosti in zaupanja.

Ko boš prenašal v dejanja svoj “apostolat molčečnosti in zaupanja”, mi ne reci, da ne veš, kaj bi rekel. Kajti — odgovoril ti bom s psalmom — “Dominus dabit verbum evangelizantibus virtute multa.” — Gospod v usta svojih apostolov polaga besede, polne učinkovitosti.