Seznam točk

Naj bodo tvoja dejanja in besede takšne, da bodo vsi, ko te bodo videli ali slišali, rekli: ta prebira življenje Jezusa Kristusa.

Volja … je zelo pomembna lastnost. Ne omalovažuj majhnih reči, kajti z nenehnim odpovedovanjem samemu sebi in tem rečem — ki nikoli niso nepomembne in ne brez teže — boš postal močnejši, z božjo milostjo boš okrepil svojo voljo in najprej postal sam svoj gospod … in potem vodnik, vodja, voditelj! … ki bo ohrabril, potisnil, pritegnil s svojim zgledom, s svojo besedo, s svojim védenjem, s svojim zanosom.

Ne dvomim v tvojo poštenost. — Vem, da delaš v božji pričujočnosti. Toda — vedno je neki toda — tvoja dejanja spremljajo ali pa bi jih lahko spremljali ljudje, ki sodijo po človeško … In tem je treba dati dober zgled.

Ne pozabi, da je treba najprej delati in potem učiti. — “Coepit facere et docere,” pravi Sveto pismo o Jezusu: začel je delati in učiti.

— Najprej je treba delati. Da bi se ti in jaz naučila.

Če nisi hudoben, pa tak izgledaš, si neumen. — In ta neumnost — kamen spotike — je slabša kot hudobija.

“Kaj pa v brezvernem ali poganskem okolju, ko bo to trčilo ob moje življenje, se mar moja naravnost ne bo zdela narejena?” me sprašuješ.

— In odgovarjam ti: seveda bo tvoje življenje nasprotovalo njihovemu življenju, a ravno to nasprotovanje, s katerim potrjuješ svoja dela in svojo vero, je ta naravnost, ki jo od tebe zahtevam.

Dolg obraz, … odbijajoče vedenje, … smešen izgled, … neprijetno vzdušje. Misliš, da boš tako druge navdušil za Kristusa?

Z dobrim zgledom se zaseje dobro seme; in ljubezen obvezuje vse, da sejejo.

Naj vas ne skrbi, če vas “poznajo” po vaših delih. — To je prijetni vonj po Kristusu. — Poleg tega, če vedno delate le Zanj, se veselite, ker se izpolnjujejo besede iz Svetega pisma: “Da bodo videli vaša dobra dela in slavili vašega Očeta, ki je v nebesih.”

Gospod, napravi nas za norce s tisto nalezljivo norostjo, ki bo mnoge pritegnila k tvojemu apostolatu.

“Nonne cor nostrum ardens erat in nobis, dum loqueretur in via?” — Ali ni najino srce v naju žarelo, ko nama je po poti govoril?

Te besede učencev na poti v Emavs bi se morale, če si apostol, same od sebe zaslišati tudi iz ust tvojih kolegov po tem, ko so na poti svojega življenja srečali tebe.

Skušaj živeti tako, da se znaš prostovoljno odreči udobju in blagostanju, ki bi ga grajal pri drugem božjem človeku.

Pomni, da si pšenično zrno, o katerem govori evangelij. — Če se ne zakoplješ v zemljo in ne umreš, ne bo sadu.