Seznam točk

Če s čutom za duhovno premišljujemo tiste besede svetega Pavla, bomo razumeli, da ne gre drugače, kot da delamo v služenju vsem dušam. Vse drugo bi bilo sebičnost. Če na svoje življenje pogledamo s ponižnostjo, bomo jasno razločili, da nam je Gospod poleg milosti vere naklonil talente, dobre lastnosti. Nihče izmed nas ni ponovljeni primerek; naš Oče nas je ustvaril vsakega posebej in med svoje otroke razdelil različno število dobrin. Te talente, te dobre lastnosti moramo ponuditi v služenje vsem ljudem: uporabiti te božje darove kot orodje, ki naj drugim pomaga odkrivati Kristusa.

Ne mislite, da je to hrepenenje kot nekaj dodatnega, kar bi kakor s filigranom okrasilo naše krščansko življenje. Če kvas ne vzhaja, se pokvari. Lahko izgine tako, da poživlja testo, lahko pa izgine tudi zato, ker se izgubi v nekakšnem spomeniku neučinkovitosti in egoizmu. Našemu Gospodu Bogu ne delamo usluge, kadar ga predstavljamo drugim: Če namreč oznanjam evangelij, to zame ni ponos. Naloženo mi je namreč kot nujnost: kajti gorje mi, če evangelija ne bi oznanjal.

Če bi dopustil skušnjavo in se vprašal: “Kdo pa meni naroča, da se vpletam v to?” bi ti moral odgovoriti: Ukazuje ti — prosi te — sam Kristus. Žetev je velika, delavcev pa malo. Prosíte torej Gospoda žetve, naj pošlje delavce na svojo žetev. Ne delaj udobnega zaključka: jaz za kaj takega nisem koristen, za to so že drugi; te naloge se mi zdijo tuje. Ne, za to ni drugih ljudi; če bi ti lahko to rekel, bi lahko isto rekli vsi ostali. Kristusova prošnja je namenjena vsem kristjanom, vsakemu posebej. Nihče ni izvzet: niti zaradi starosti, niti zaradi zdravstvenih razlogov, niti zaradi službe. Ne obstajajo nikakršni izgovori. Ali obrodimo sadove apostolata, ali pa bo naša vera brezplodna.