Seznam točk

Sedaj je primerno, da si v spomin prikličemo premislek o dogodku, ki kaže na čudovito apostolsko silovitost prvih kristjanov. Ni še minilo četrt stoletja, odkar se je Jezus dvignil v nebo, in že se njegov sloves širi po mnogih mestih in naseljih. V Efez pride mož z imenom Apolo, izobražen in dober izvedenec v Pismih. Tudi z Gospodovo potjo je bil seznanjen. Poln navdušenja je govoril in natančno pripovedoval o Jezusu; vendar je poznal samo Janezov krst.

V um tega človeka je prodrla Kristusova luč: slišal je govoriti o Njem in ga oznanja drugim. Vendar je bilo pred njim še nekaj poti, da bi se bolje poučil, dosegel vero v celoti in zares ljubil Gospoda. Njegov pogovor slišita zakonca Ákvila in Prískila, oba kristjana, in ne ostaneta brezbrižna in križem rok. Ne pride jima na misel: tale ve že dovolj, nihče naju ni poklical, da ga podučiva. Ker sta bila duši s pristno apostolsko skrbjo, sta se približala Apolu, ga povabila k sebi in mu še podrobneje razložila božjo pot.

Občudujte tudi ravnanje svetega Pavla. Ko je v ječi zaradi širjenja Kristusovega nauka, ne zamudi nobene priložnosti za oznanjevanje evangelija. Pred Festom in Agripom brez pomišljanja izjavi: Vse do danes mi je Bog pomagal, zato stojim zdaj tukaj, da pričujem malim in velikim. Nič drugega ne govorim kot to, kar se je po besedi prerokov in Mojzesa moralo zgoditi: da mora Mesija trpeti in da bo kot prvi, ki je vstal od mrtvih, naznanil luč judovskemu ljudstvu in poganom.

Apostol ne molči, ne skriva svoje vere niti svojega apostolskega oznanjevanja, ki je bilo povod za sovraštvo njegovih preganjalcev: še naprej razglaša odrešenje vsem ljudem. In s čudovito drznostjo se postavi pred Agripa: Ali verjameš prerokom (…)? Vem, da verjameš. Ko Agripa pripomni: Še malo, pa me boš prepričal, da postanem kristjan, Pavel odvrne: Še malo ali še veliko — daj Bog, da bi ne samo ti, ampak da bi vsi, ki me danes poslušajo, postali takšni, kot sem jaz, le da brez teh verig.