Seznam točk

Ne ustraši se niti ne izgubljaj poguma, ko odkriješ, da imaš napake …, in kakšne napake!

— Bojuj se, da jih izkoreniniš. Med bojem pa bodi prepričan, da je dobro, da čutiš vso to šibkost, kajti drugače bi bil napuhnjen, napuh pa oddaljuje od Boga.

Čudi se božji dobroti, kajti Kristus hoče živeti v tebi …, tudi kadar zaznaš vso težo uboge bede, tega ubogega mesa, te nizkotnosti, tega ubogega blata.

— Da, tudi takrat imej v mislih ta božji klic: Jezus Kristus, ki je Bog, ki je Človek, me razume in skrbi zame, ker je moj Brat in moj Prijatelj.

Živiš zadovoljno, zelo srečno, čeprav včasih občutiš prasko žalosti in skoraj običajno zaznavaš tudi resnično usedlino potrtosti.

— Ta sreča in ta tesnoba lahko živita druga ob drugi, vsaka v svojem “človeku”: prva v novem, druga v starem.

Ponižnost se rodi kot sad spoznanja Boga in spoznanja samega sebe.

Gospod, prosim te za darilo: ljubezen …, ljubezen, ki naj me očisti. — In še eno darilo: spoznanje samega sebe, da se navdam s ponižnostjo.

Svetniki so tisti, ki se borijo do konca svojega življenja: tisti, ki vedno znajo vstati po vsakem spotiku, po vsakem padcu, da bi šli pogumno po poti naprej, s ponižnostjo, z ljubeznijo, z upanjem.

Če te tvoje napake delajo bolj ponižnega, če te vodijo, da močneje iščeš oporo božje roke, so pot svetosti: »Felix culpa!« — Srečna krivda! poje Cerkev.

Zdi se laž, da bi si človek kot ti — ki veš, da nisi nič, kot praviš — drznil postavljati ovire božji milosti.

To je to, kar počneš s svojo lažno ponižnostjo, s svojo “objektivnostjo”, s svojim pesimizmom.

Resnično vero odkrijemo s ponižnostjo.

»Dicebat enim intra se« — tista uboga ženica je pri sebi govorila: »Si tetigero tantum vestimentum eius, salva ero« — če se le dotaknem roba njegove obleke, bom ozdravela. — Kakšna ponižnost, sad in znamenje njene vere!

Posnemaj sveto Devico Marijo: le popolno priznanje naše ničnosti nas lahko napravi dragocene v Stvarnikovih očeh.

Nikdar ne bomo dosegli pristnega nadnaravnega in človeškega veselja, “resnične” dobre volje, če “zares” ne posnemamo Jezusa; če nismo ponižni tako kot On.

Si zmožen prestati ponižanja, ki jih od tebe hoče Bog, v brezpomembnih stvareh, ki ne zasenčijo resnice? — Ne? Potem ne ljubiš kreposti ponižnosti!