Seznam točk

Zakaj te motijo podtikanja, ki jih širijo o tebi? — Huje bi bilo, če bi te Bog zapustil. — Vztrajaj v dobrem in skomigni z rameni.

Radoveden si in zvedav, vohljaš in ogleduješ: ali te ni sram, da si celo v svojih slabostih tako malo moža? — Bodi mož: radovednost do drugih naj nadomesti želja po resničnem spoznanju samega sebe.

Bodi hvaležen za sveti prezir, ki ga čutiš do samega sebe, kot da je posebna milost.

Napravi ta trden in odločen sklep: ko te hvalijo in častijo, se spomni tega, zaradi česar ti je nerodno in zardevaš.

To pripada tebi; hvala in čast sta od Boga.

Sprosti se. — Moraš se sprostiti! … in široko odpreti oči, da vanje neovirano vstopajo podobe, ali pa jih skoraj povsem zapreti, ker tako zahteva tvoja kratkovidnost …

Povsem jih zapri! Živi notranje življenje in v neverjetni barvi in kontrastih boš videl čudeže boljšega, novega sveta: in govoril boš z Bogom … in spoznal boš svojo bedo … in spoznal boš pobožanstvenje, ki te bo tako približalo tvojemu Očetu, da boš postal bolj brat svojim bratom ljudem.

Odvrzi daleč od sebe ta obup, ki ti ga povzroča poznanje tvoje bede. — Res je: po svojem gospodarskem ugledu si ničla …, po družbenem ugledu druga ničla …, spet druga po krepostih in druga po nadarjenosti …

Toda na levi strani teh ničel stoji Kristus … In kakšno neizmerno število da to!

Ko zaslišiš odobravajoče ploskanje, naj v tvojih ušesih odzvanja tudi posmeh, ki si ga povzročil s svojimi neuspehi.

Ne želi si, da bi bil kot pozlačena vetrnica na veliki stavbi: naj se še tako blešči in naj bo še tako visoka, nič ne pripomore k trdnosti stavbe.

— Ko bi le bil kot star kamen, ki je skrit v temeljih, pod zemljo, kjer te nihče ne vidi: zaradi tebe se hiša ne bo podrla.

Kolikor bolj me drugi povišujejo, Jezus moj, toliko bolj me ti v srcu ponižaj in mi daj vedeti, kaj sem bil in kaj bom, če me ti zapustiš.

Ne pozabi, da si … koš za smeti. — A če te božji Vrtnar slučajno vzame v svoje roke, te umije in očisti … in te napolni s čudovitimi rožami … ne bodi prevzeten zaradi vonja in barv, ki so ozaljšali tvojo grdost.

— Ponižaj se, ne veš, da si posoda za odpadke?

Ko vidiš, kakšen si v resnici, se ti mora zdeti normalno, da te zaničujejo.

Če bi se poznal, bi se veselil zaničevanja in tvoje srce bi jokalo vpričo povzdigovanja in hvale.

Če bi deloval v skladu s tem, kar čutiš v svojem srcu in tem, kar ti narekuje pamet, bi moral neprestano ležati z obrazom na tleh, kot umazan, grd in zaničevan črv … pred tem Bogom, ki te že toliko časa prenaša.

Ti … prevzeten? — Čemu?