Seznam točk

Evangeljski prizor se nadaljuje: k njemu so poslali svoje — farizejske — učence skupaj s herodovci in sorekli: Učitelj. Poglejte s kolikšno zvijačnostjo ga imenujejo Učitelj; pretvarjajo se, da ga občudujejo in da so njegovi prijatelji. Nanj se obračajo tako, kot se obračamo na avtoriteto, od katere pričakujemo kakšen nauk: Magister, scimus quia verax es, vemo, da si resnicoljuben. Kako podla zvijačnost! Ste kdaj videli večjo dvoličnost? Previdno hodíte po tem svetu. Ne bodite oprezni in nezaupljivi, a kljub temu morate na svojih ramenih čutiti — spomnite se na podobo dobrega Pastirja, ki se nahaja v katakombah — težo te ovce, ki ni zgolj ena sama duša, temveč vsa Cerkev, vse človeštvo.

Ko boste z mirno dostojanstvenostjo sprejeli to odgovornost, boste drzni in razumni, da boste lahko zagovarjali in razglašali božje pravice. In takrat vas bodo zaradi celovitosti vašega ravnanja mnogi spoštovali in vas imenovali učitelje, ne da bi si vi sami prizadevali za to: ne iščemo namreč zemeljske slave. Toda ne čudite se, če se bodo med mnoge, ki se vam bodo približali, neopazno pomešali tudi tisti, ki se vam bodo hoteli le prilizovati. Zapišite si v dušo, kar ste velikokrat slišali ponavljati: ne obrekovanje, ne opravljanje, ne človeški oziri, ne kaj bodo rekli in še najmanj pohvale hinavcev nam ne smejo nikoli preprečiti, da bi izpolnjevali svojo dolžnost.

V domišljiji se rad vračam v leta, ko je Jezus živel ob svoji Materi, ki obsegajo skoraj vse življenje našega Gospoda na tem svetu. Gledam ga, ko je še majhen, ko ga Marija neguje, ga poljublja in zabava. Gledam, kako raste ob ljubečem pogledu njegove Matere in svetega Jožefa, njegovega zemeljskega očeta. S kakšno nežnostjo in rahločutnostjo Marija in sveti očak skrbita za Jezusa v času njegovega otroštva; v tišini sta se gotovo nenehno učila od Njega. Njuni duši sta postajali podobni duši tega Sina, človeka in Boga. Zaradi tega Mati — in za njo sveti Jožef — bolj kot kdorkoli pozna čustva Kristusovega Srca in oba skupaj sta najboljša pot, rekel bi edina pot, da bi prišli k Odrešeniku.

“Naj bo v vsakem izmed vas,” je zapisal sveti Ambrož, “navzoča Marijina duša, da bi slavili Gospoda; naj bo vsakem ta duh Marije, da bi se radovali v Bogu.” In ta cerkveni oče nato doda nekaj misli, ki se na prvi pogled zdijo drzne, vendar imajo jasen duhovni pomen za življenje kristjana. “Glede na meso je Kristusova Mati samo ena; glede na vero je Kristus sad vseh nas.”

Če se poistovetimo z Marijo, če posnemamo njene kreposti, bomo lahko dosegli, da se po milosti Kristus rodi v duši mnogih, ki se bodo z Njim poistovetili po delovanju Svetega Duha. Če posnemamo Marijo, bomo na neki način udeleženi pri njenem duhovnem materinstvu. V tišini tako kot naša Gospa; neopazno, skoraj brez besed, s celovitim in doslednim pričevanjem krščanskega življenja, z velikodušnostjo, ki brez prestanka ponavlja fiat, ki se kot nekaj intimnega obnavlja med nami in Bogom.

Nekega dobrega kristjana je njegova ljubezen do Device Marije in pomanjkanje teološke razgledanosti pripeljala do tega, da mi je zaupal anekdoto, ki vam jo bom povedal, ker je — v vsej svoji naivnosti — razumljiva v primeru skromno izobraženega človeka. To moram nekomu povedati, mi je dejal. Morate razumeti mojo žalost spričo nečesa, kar se dogaja v tem času. Med pripravami in v času tega koncila je bilo predlagano, da se vključi tema o Devici Mariji. Kar tako: tema. Mar na tak način govorijo otroci? Je to vera, ki so jo verniki vselej izpovedovali? Od kdaj je ljubezen do Marije nekakšna tema, o kateri se je dopustno spuščati v razpravljanje glede njene primernosti?

Nič ni bolj skregano z ljubeznijo kakor stiskaštvo. Ne bojim se govoriti zelo jasno; če ne bi — je nadaljeval — bi se mi zdelo to žalitev naše svete Matere. Razpravljalo se je o tem, ali je primerno ali ne klicati Marijo Mati Cerkve. Mučno mi je govoriti o nadaljnjih podrobnostih. Ampak, ali ne bo Božja Mati in s tem Mati vseh kristjanov tudi Mati Cerkve, ki je združenje tistih, ki so bili krščeni in so se prerodili v Kristusu, Marijinem sinu?

Ni mi jasno — je govoril dalje — od kod izvira stiskaštvo, ki bi naši Gospe odreklo ta naziv hvale. Kako drugačna je vera Cerkve! Tema o Mariji. Si morda otroci zastavljajo vprašanje o temi ljubezni do njihove matere? Imajo jo radi in konec. Če so dobri otroci, jo bodo imeli zelo radi. O temi — ali o shemi — govorijo tujci, tisti, ki primer proučujejo hladno, kakor se formulira kak teoretičen problem. Do tod je prišla dobronamerna in pobožna, toda krivična zaupnost tiste preproste in nadvse vdane duše.