Seznam točk

V apostolatu prijateljstva in zaupanja je prvi korak razumevanje, služenje … in sveta nepopustljivost v nauku.

Naučiti se moraš tega, da drugim na ljubezniv način pokažeš svoje nestrinjanje, kadar je to potrebno, brez da bi postal antipatičen.

Vljudni moramo biti vedno, do vseh. Vendar še posebej do tistih, ki nastopajo kot nasprotniki — ti ne imej sovražnikov —, kadar jih skušaš izvleči iz njihove zmote.

Je res, da je — na žalost — veliko število takih, ki se s svojim obrekovanjem pregrešijo zoper pravičnost, potem pa se sklicujejo na ljubezen in poštenost, da se njihova žrtev ne bi mogla braniti?

Žalosten je ekumenizem na ustnicah katoličanov, ki grdo ravnajo z drugimi katoličani!

Kako zmotno pojmovanje nepristranskosti! Osebe ali dejavnosti jemljejo pod drobnogled z iznakaženimi lečami lastnih pomanjkljivosti in s kislo nesramnostjo kritizirajo oziroma si dovoljujejo prodajati nasvete.

— Konkreten sklep: kadar druge popravljamo ali jim svetujemo, govorimo v božji navzočnosti ter te besede uresničujemo v lastnem ravnanju.

Nikoli se ne zatekaj k metodi — vselej obžalovanja vredni —, ki bi organizirala obrekljive napade na kogarkoli … Še manj pa v imenu moralizatorskih nagibov, ki nikdar ne upravičujejo nemoralnega dejanja.

Zakaj moraš izmed desetih načinov, kako reči “ne”, vselej izbrati najbolj antipatičnega? — Krepost ne želi raniti.

Grajati? … Pogosto je potrebno. Toda tako, da pokažeš, kako se napaka popravi. Nikdar zato, da bi dal duška svojemu slabemu značaju.

Kadar je potrebno koga popraviti, je treba ravnati jasno in ljubeznivo; z nasmehom na ustnicah, če je to primerno. Nikoli — ali zelo poredko — na silovit način.

Se čutiš kot varuh dobrega in absolutne resnice in ti zaradi tega pripada osebni naziv ali pravica, da izkoreniniš zlo za vsako ceno?

— Po tej poti ne boš nič opravil: samo zaradi Ljubezni in z ljubeznijo! Spomni se, da ti je Ljubezen veliko odpustila in ti še odpušča.

Zaradi krščanske ljubezni in človeške uglajenosti si moraš prizadevati, da do nikogar ne ustvarjaš prepada …, da bližnjemu vedno pustiš izhod, da se ne bi ta še bolj oddaljil od Resnice.

Sila ni dober način za prepričevanje …, še posebej ne v apostolatu.

Nasilnež vedno izgubi, čeprav lahko zmaga v prvi bitki …, kajti nazadnje ga obdaja le samota njegovega nerazumevanja.

Ne razumem tvoje jeze niti tvojega razočaranja. Vrnili so ti milo za drago: z zadovoljstvom ob žalitvah z besedami in dejanji.

Izkoristi to lekcijo in v prihodnje ne pozabi, da imajo srce tudi tisti, ki živijo ob tebi.

Nauči se reči “ne”, brez da bi po nepotrebnem ranil, brez da bi se zatekal k ostremu zavračanju, ki raztrga ljubezen.

— Spominjaj se, da si vedno pred Bogom!

Navadi se govoriti prisrčno o vsem in o vseh, še posebej o tistih, ki delajo v službi Bogu.

In kadar to ni mogoče, molči! Tudi nagle ali nepremišljene pripombe lahko mejijo na opravljanje ali obrekovanje.

Mladenič, ki se je malo prej v večji meri izročil Bogu, je dejal: “Zdaj moram govoriti manj, obiskovati bolne in spati na tleh.”

— Uporabi to v svojem življenju.

O Kristusovih duhovnikih lahko govorimo samo, če jih hvalimo!

— Iz vsega srca si želim, da bi moji bratje in jaz to zelo upoštevali pri svojem vsakodnevnem vedenju.

Laž ima veliko plati: molčečnost, spletkarjenje, opravljanje … — Vedno pa je orožje strahopetcev.

Ni prav, če se prepuščaš vtisu prvega ali zadnjega pogovora!

Poslušaj spoštljivo, z zanimanjem; verjemi ljudem …, vendar svojo sodbo prečisti v božji navzočnosti.

Opravljajo. Nato pa sami poskrbijo, da ti nekdo takoj pride povedat, češ da “se govori” … — Podlost? — Brez dvoma. Vendar ne izgubljaj miru, saj ti njihov jezik ne bo mogel povzročiti nikakršne škode, če delaš pošteno … — Pomisli: kako so neumni, kako brezobzirni, kakšno pomanjkanje lojalnosti do njihovih bratov … in še posebno do Boga.

Ti pa se ne prepuščaj opravljanju zaradi narobe razumljene pravice do ugovora. Če moraš govoriti, se posluži bratskega opomina, kot svetuje evangelij.

Naj te ne skrbi to nasprotovanje, to govoričenje. Res je, da delamo v božji službi, toda smo ljudje … In razumljivo je, da med hojo dvigamo prah na poti.

To, kar te nadleguje, kar te rani …, izkoristi za svoje očiščenje in, če je potrebno, za poboljšanje.

Opravljati, pravijo, je zelo človeško. — Odgovoril sem: Mi moramo živeti po božje.

Zlobna ali površna beseda enega samega človeka lahko oblikuje mnenje in celo povzroči, da pride slabo govorjenje o nekom v modo … Nato se to opravljanje dvigne iz nižin, doseže višave in se morda celo zgosti v črne oblake.

— Toda kadar je žrtev božji človek, se oblaki razpršijo v rodoviten dež, pa naj se zgodi karkoli; in Gospod povzdigne tisto, v čemer so ga hoteli ponižati ali očrniti.