Seznam točk

Nisi srečen, ker vse vrtiš okrog sebe, kakor da bi bil vedno ti središče: ker te boli želodec, ker si utrujen, ker so ti rekli to ali ono …

— Si poskusil misliti na Njega in, zaradi Njega, na druge?

Če v kali zatreš kakršnokoli znamenje zavisti in če se iskreno veseliš ob uspehih drugih, ne boš izgubil veselja.

Kakšna izguba časa in kako človeški pogled, kadar vse omejujejo na taktiko, kot da bi bila tam skrivnost učinkovitosti.

— Pozabljajo, da je božja “taktika” ljubezen brez meja; tako je On premostil nepremostljivo vrzel med nebom in zemljo, ki jo z grehom povzroča človek.

Dobro me poslušaj in prenesi to naprej: krščanstvo je ljubezen; stik z Bogom je nadvse pritrdilen dialog; skrb za druge — apostolat — ni stvar razkošja, opravilo nekaterih.

— Zdaj, ko to veš, naj te navda veselje, kajti tvoje življenje je pridobilo popolnoma drugačen pomen, in ravnaj dosledno.

Izpolnjuješ zahteven načrt življenja: vstajaš zgodaj, moliš, prejemaš zakramente, veliko delaš ali študiraš, si zmeren, se mrtvičiš …, vendar opažaš, da ti nekaj manjka!

Ponesi v svoj pogovor z Bogom tale razmislek: ker svetost — boj, da bi jo dosegel — pomeni polnost ljubezni, moraš pregledati svojo ljubezen do Boga in zaradi Njega do drugih. Morda boš potem odkril velike pomanjkljivosti, skrite v tvoji duši, proti katerim se sploh nisi boril: nisi dober otrok, dober brat, dober tovariš, dober prijatelj, dober kolega; in ker neurejeno ljubiš “svojo svetost”, si nevoščljiv.

“Žrtvuješ” se v mnogih “osebnih” podrobnostih, zato si navezan sam nase, na svojo osebnost, pravzaprav ne živiš za Boga niti za druge: samo zase.

Popolna ljubezen do Boga ni združljiva s tem, da se človek prepušča prevladi egoizma — ali brezbrižnosti — v odnosu do bližnjega.

Ljubiti pomeni … gojiti eno sámo misel, živeti za ljubljeno osebo, ne pripadati sebi, biti srečno in svobodno, z dušo in srcem, podvržen volji drugega … in istočasno svoji volji.