Seznam točk

Biti moraš stalen in zahteven pri svojih normah pobožnosti, tudi kadar si utrujen ali se ti zdijo suhoparne. Vztrajaj! Tisti trenutki so kakor visoke, rdeče pobarvane palice, ki na gorskih cestah, kadar zapade sneg, služijo kot oporne točke in — vedno! — kažejo, kje je varna pot.

Notranje življenje se krepi z bojem v dnevnih dejanjih pobožnosti, ki jih moraš izpolnjevati — še več: ki jih moraš živeti! — ljubeznivo, kajti naša pot božjih otrok je pot ljubezni.

Zoper čisto življenje, zoper sveto čistost, se dviga velika težava, ki smo ji vsi izpostavljeni: nevarnost povprečnosti v duhovnem ali v poklicnem življenju, nevarnost — tudi za tiste, ki jih Bog pokliče v zakon — da bi se čutili kot samotarji, sebičneži, ljudje brez ljubezni.

— Korenito se bôri proti tej nevarnosti, brez kakršnegakoli popuščanja.

Mirú, ki s seboj prinaša veselje, svet ne more dati.

— Ljudje vselej sklepajo mirovne pogodbe in vedno se zapletajo v vojne, ker so pozabili nasvet, da se je treba boriti znotraj, se obračati na božjo pomoč, da bi On zmagal in bi tako dosegli mir v samem sebi, v lastnem domu, v družbi in na svetu.

— Če tako ravnamo, bova vesela ti in jaz, kajti to je značilnost tistih, ki zmagujejo; in po milosti Boga — ki ne izgublja bitk — bomo prišteti k zmagovalcem, če bomo ponižni.

Veselje je krščanska dobrina, ki jo posedujemo, dokler se borimo, ker je posledica miru. Mir je sad zmage v vojni, življenje človeka na zemlji — beremo v Svetem pismu — pa je boj.

Ljubi in išči pomoč človeka, ki vodi tvojo dušo. Pri duhovnem vodstvu povsem razkrij svoje srce — četudi je polno gnilobe! — iskreno, z željo, da bi ozdravel; sicer ta gniloba ne bo nikdar izginila.

Če se zatečeš k nekomu, ki lahko rano samo površinsko očisti …, si strahopetec, kajti v bistvu boš prikril resnico na škodo samega sebe.

Ne ustraši se niti ne izgubljaj poguma, ko odkriješ, da imaš napake …, in kakšne napake!

— Bojuj se, da jih izkoreniniš. Med bojem pa bodi prepričan, da je dobro, da čutiš vso to šibkost, kajti drugače bi bil napuhnjen, napuh pa oddaljuje od Boga.

Četudi se v tvojo dušo včasih prikrade naveličanost in se ti zdi, da besede izgovarjaš zgolj z ustnicami, obnôvi svoja dejanja vere, upanja, ljubezni. Ne zaspi! Drugače bo sredi dobrega prišlo slábo in te povleklo za seboj.

Če notranji boj kdaj postane težavnejši, bo to dobra priložnost, ko pokažemo, da je naša ljubezen resnična.

“Bedite in molíte, da ne pridete v skušnjavo …” Pretresljiva je izkušnja, kako je mogoče opustiti božje opravilo zaradi bežnega privida!

»Regnare Christum volumus!« — hočemo, da Kristus vlada. »Deo omnis gloria!« — Bogu vsa slava.

Ta ideal vojskovanja — in zmagovanja — s Kristusovim orožjem se bo uresničil samo z molitvijo in z žrtvijo, z vero in z ljubeznijo.

— Torej … molímo in verujmo in trpimo in ljubímo!

Čeprav v molitvi prejmeš le malo luči, čeprav se ti zdi mučna, suha …, moraš vedno z novim in gotovim pogledom upoštevati potrebo po vztrajanju v vseh podrobnostih svojega življenja pobožnosti.