Seznam točk

Vera. Veselje. Optimizem. — Toda ne neumnost, da bi zapiral oči pred resničnostjo.

“Gospod,” mi je rekel tisti fant (le kaj neki je z njim?), ki je bil dober študent na La Central, “razmišljal sem o tem, kar ste rekli … da sem božji otrok! In zalotil sem se na ulici, z dvignjeno glavo in napuhom v duši … božji otrok!”

Mirne vesti sem mu svetoval, naj goji svoj “napuh”.

Koliko svojih prizadevanj vložijo ljudje v zemeljske reči! Slepilo o časti, sla po bogastvu, obljube telesnih užitkov. — Moški in ženske, bogati in revni, starejši in zreli ljudje ter mladi in celo otroci: vsi enako.

— Ko se bova ti in jaz z enako prizadevnostjo lotila potreb tvoje duše, bo najina vera živa in dejavna. In prav nobenih ovir ne bo, ki bi jih ne mogla premagati v najinem apostolskem delu.

Živa in prodorna vera. Kot Petrova vera.

— Ko boš imel vero v Boga — tako je rekel On —, boš odstranil gore, za človeka neprehodne ovire, ki so napoti tvojemu apostolskemu delovanju.

Nekateri ljudje gredo skozi življenje kot skozi predor in nikoli ne spoznajo sijaja, varnosti in toplote sonca, ki ga daje vera.

Čutiš gromozansko vero … — Ta, ki ti daje to vero, ti bo dal tudi sredstva.

Vera. — Žalostno je, kako polnih ust so je nekateri kristjani in kako prazna vere so njihova dela.

— Zdi se, kot da je to krepost za pridiganje, za izpolnjevanje pa ne.

Nisem človek, ki v vsem vidi čudeže. — Rekel sem ti, da je v Svetem pismu dovolj čudežev, ki krepko utrjujejo mojo vero. — A žal mi je teh kristjanov — med njimi so celo zelo pobožni, “apostolski”! —, ki se nasmihajo, ko kdo govori o nenavadnih poteh, o nadnaravnih dogodkih. — Ima me, da bi jim rekel: da, tudi zdaj se dogajajo čudeži. Tudi mi bi jih lahko delali, če bi imeli vero!

“Si habueritis fidem, sicut granum sinapis!”

— Če bi imel vero kakor gorčično zrno! …

— Kakšne obljube nosijo v sebi te Učiteljeve besede!

Bog je vedno isti. — Manjkajo ljudje, ki bi verovali: tedaj se bodo ponovili čudeži, o katerih beremo v Svetem pismu.

— “Ecce non est abbreviata manus Domini” — Gospodova roka, njegova moč, se ni zmanjšala!

Nimajo vere. — Pač pa so praznoverni. Tisti veljak je na nas napravil smešen in sramoten vtis, ker se je vznemiril, ko je zaslišal samo po sebi nepomembno in neškodljivo besedo — njemu pa se je zdela slab znak — ali ko mu je črna mačka prečkala pot.

“Omnia possibilia sunt credenti.” — Tistemu, ki veruje, je vse mogoče. — To so Kristusove besede.

— Zakaj mu skupaj z apostoli ne rečeš: “Adauge nobis fidem!” — pomnôži mi vero!?