Seznam točk

Ti hočeš stopati po Kristusovih stopinjah, obleči njegovo obleko, se poistovetiti z Jezusom. Potem naj bo tvoja vera dejavna in požrtvovalna, tako da opravljaš dela služenja in se znebiš tega, kar te ovira.

Lazar je vstal, ker je slišal božji glas, in takoj je hotel zapustiti tisto stanje. Če se ne bi “hotel” premakniti, bi znova umrl.

Iskren sklep: vedno imeti vero v Boga; vedno imeti upanje v Boga; vedno ljubiti Boga …, ki nas nikoli ne zapusti, čeprav bi že trohneli kot Lazar.

Manjka nam vere. Tistega dne, ko bomo živeli to krepost — z zaupanjem v Boga in v njegovo Mater — bomo pogumni in zvesti. Bog, ki je vedno isti Bog, bo po naših rokah delal čudeže.

— Daj mi, o Jezus, tisto vero, ki si je resnično želim! Mati moja in Gospa moja, presveta Marija, daj da bi veroval!

Če se pojavijo gore, ovire, nerazumevanje, spletke, ki jih satan hoče in Gospod dopušča, moraš imeti vero, vero v dejanjih, vero v daritvi, vero v ponižnosti.

Ob navidezni brezplodnosti apostolata te napadajo prvi valovi malodušja, ki jih tvoja vera trdno zavrača … — Toda ali se zavedaš, da potrebuješ več vere, ponižne, žive, dejavne.

Ti, ki si želiš, da se duše zveličajo, zavpij kot oče tistega bolnega dečka, ki ga je obsedel hudič: »Domine, adiuva incredulitatem meam!« — Gospod, pomagaj moji neveri!

Ne dvomi, čudež se bo ponovil.

Žívi vero z veseljem, v tesni bližini Jezusa Kristusa. — Resnično ga ljubi — resnično, resnično! — in boš junak velike pustolovščine ljubezni, ker boš vsak dan bolj zaljubljen.

Kdor ne živi dejanske izročitve Jezusu Kristusu, nima “žive” vere.

Misel na Kristusovo smrt se prelije v povabilo, da se z absolutno iskrenostjo postavimo pred naša vsakodnevna opravila in resno vzamemo vero, ki jo izpovedujemo.

To mora biti priložnost za poglobitev v globino božje ljubezni, da bi jo lahko na ta način — z besedo in z deli — pokazali ljudem.

Zrasel si pred težavami v apostolatu in molil takole: “Gospod, ti si vedno isti. Daj mi vero tistih mož, ki so znali odgovoriti na tvojo milost in so v tvojem Imenu delali velike čudeže, resnična čudesa …” — In si sklenil: “Vem, da jih boš storil; vendar mi je tudi znano, da hočeš, da te za to prosimo, hočeš, da te iščemo, da glasno trkamo na vrata tvojega Srca.”

— Nazadnje si obnovil svojo odločitev, da vztrajaš v ponižni in zaupni molitvi.

Včasih se nam bližnja prihodnost kaže kot polna skrbi, če izgubimo nadnaravni pogled na dogodke.

— Zatorej, otrok moj, vera … in več dejanj. Tako ti bo naš Oče-Bog zagotovo še naprej dajal rešitve za tvoje probleme.

Krščanski optimizem ni osladni optimizem niti ni človeško zaupanje, da se bo vse dobro izteklo.

Je optimizem, katerega korenine so zavedanje svobode in gotovost o môči milosti; optimizem, ki nas vodi, da smo zahtevni do samega sebe, da si prizadevamo v vsakem trenutku odgovarjati na božje klice.

Iskreno se izprašaj, kako hodiš za Učiteljem. Premisli, če se nisi izročil na uraden in suh način, z ugaslo vero; če ni ponižnosti, niti žrtve, niti dejanj v tvojem dnevu; premisli, če ni v tebi le fasada in nisi pozoren na podrobnosti vsakega trenutka …, z eno besedo, če ti manjka ljubezni.

Če je tako, se ne moreš čuditi svoji neučinkovitosti. Ukrepaj nemudoma in naj te pri tem vodi roka svete Marije!