Seznam točk

“Domine!” — Gospod! — “Si vis, potes me mundare” — če hočeš, me moreš očistiti.

— Kako lepa molitev, če jo večkrat izgovoriš z vero gobavca, ko se ti zgodi, kar vemo Bog, ti in jaz! — Kmalu boš začutil Učiteljev odgovor: “Volo, mundare!” —hočem, očiščen bodi!

Ne bodi tako slep in tako lahkomiseln, da se v duhu ne bi postavil v vsak tabernakelj, takoj ko zagledaš obzidje in stolp božje hiše — On te pričakuje.

Ne bodi tako slep in tako lahkomiseln, da Materi božji ne nameniš vsaj priprošnje, ko greš mimo krajev, za katere veš, da tam žalijo Kristusa.

Ne bodi črnogled. — Ali ne veš, da vse, kar se zgodi ali pa bi se lahko zgodilo, pripomore k dobremu?

— Tvoj optimizem bo nujna posledica tvoje vere.

Misliš, da nisi … nič. — Ostali pa da so naredili in še delajo čuda v organizacijah, časopisih, propagandi. — Imajo vsa sredstva, ti pa nimaš prav nobenega … Dobro: spomni se Ignacija. Bil je nevednež med doktorji v Alcalá. — Reven, najrevnejši izmed študentov v Parizu. — Preganjan, obrekovan …

Takšna je pot: ljubi, veruj in trpi! Tvoja ljubezen, tvoja vera in tvoj križ so nezmotljiva sredstva, ki bodo udejanjila in ovekovečila apostolsko hrepenenje, ki ga nosiš v svojem srcu.

“Lepo mi ravnajte z njim, lepo mi ravnajte z njim!” je s solzami v očeh govoril starejši prelat pravkar posvečenim novomašnikom.

— Gospod, ko bi imel tako močen glas in toliko moči, da bi lahko tako zakričal na uho in srce mnogih, mnogih kristjanov!

S kakšno podlo bistrostjo napada satan našo katoliško vero!

Ne da bi se prerekali z njim, mu vedno recimo: jaz sem sin Cerkve.

Apostolska duša, sveti Pavel, ti pravi: “Iustus ex fide vivit.” — Pravični živi iz vere.

— Kako lahko dopustiš, da ta ogenj ugasne?

“Si habueritis fidem, sicut granum sinapis!”

— Če bi imel vero kakor gorčično zrno! …

— Kakšne obljube nosijo v sebi te Učiteljeve besede!

Bog je vedno isti. — Manjkajo ljudje, ki bi verovali: tedaj se bodo ponovili čudeži, o katerih beremo v Svetem pismu.

— “Ecce non est abbreviata manus Domini” — Gospodova roka, njegova moč, se ni zmanjšala!

Nimajo vere. — Pač pa so praznoverni. Tisti veljak je na nas napravil smešen in sramoten vtis, ker se je vznemiril, ko je zaslišal samo po sebi nepomembno in neškodljivo besedo — njemu pa se je zdela slab znak — ali ko mu je črna mačka prečkala pot.

“Omnia possibilia sunt credenti.” — Tistemu, ki veruje, je vse mogoče. — To so Kristusove besede.

— Zakaj mu skupaj z apostoli ne rečeš: “Adauge nobis fidem!” — pomnôži mi vero!?

Obujanja vere, upanja in ljubezni so ventili, skozi katere se širi ogenj duš, ki živijo božje življenje.