Seznam točk

V vsakdanjem življenju moramo biti zahtevni do sebe, da si ne izmišljamo neresničnih problemov, umetnih potreb, ki konec koncev izvirajo iz ošabnosti, iz muhavosti, iz pomehkuženega in lenega duha. K Bogu moramo iti s hitrim korakom, brez mrtve teže in prtljage, ki otežuje hojo. Prav zato, ker uboštvo duha ne pomeni ne imeti, temveč biti zares nenavezan, moramo biti ves čas pozorni, da se ne bi varali z namišljenimi razlogi višje sile. “Iščite to, kar je dovolj, kar zadostuje. In ne želite več. Kar gre dlje od tega, je preobremenjenost, ne olajšanje; potre nas, namesto da bi nas dvigovalo.”

Ko se spuščam v te nasvete, jih ne utemeljujem na nenavadnih, nenormalnih ali zapletenih situacijah. Poznam nekoga, ki je kot bralni znak uporabljal liste, na katere je zapisal nekaj molitvenih vzklikov, da bi mu pomagali ohranjati božjo navzočnost. Zaželel si je z ljubeznijo shraniti tisti zaklad, dokler se ni zavedel, da se je navezal na tiste ničvredne papirje. No vidite, kakšen vzor kreposti neki! Brez pomislekov vam razodenem vso svojo bedo, če vam bo to kaj pomagalo. Odkril sem vam nekaj svoje slabosti, ker se morda tudi tebi dogaja kaj podobnega: tvoje knjige, tvoja obleka, tvoja miza, tvoji … pločevinasti maliki.

V takih primerih vam priporočam, da vprašate za nasvet svojega duhovnega voditelja, brez otročjega obnašanja ali pretirane tankovestnosti. Kot zdravilo za to včasih zadostuje majhno dejanje mrtvičenja, ko se za nekaj časa odpovemo uporabi kakšne stvari. Povedano na drug način, nič hudega, če se kakšen dan odpoveš prevoznemu sredstvu, ki ga navadno uporabljaš, in denar, ki ga prihraniš, podariš kot miloščino, čeprav je zelo malo. Kakorkoli že, če imaš duha nenavezanosti, boš nenehno odkrival diskretne in učinkovite priložnosti, da ga boš lahko uresničeval.

Potem, ko sem vam odprl svojo dušo, vam moram še priznati, da sem na nekaj tako močno navezan, da tega nikoli ne bi hotel opustiti: na to, da vas imam zares rad, vse vas. Tega sem se naučil od najboljšega Učitelja in rad bi nadvse zvesto sledil njegovemu zgledu ter brezmejno ljubil vse ljudi, najprej pa tiste, ki me obdajajo. Ali vas ne gane ta Kristusova goreča ljubezen do bližnjega, ta toplina, s katero je evangelist označil enega izmed njegovih učencev: quem diligebat Iesus, tisti, ki ga je Jezus ljubil?

Zaključimo z razmišljanjem, ki nam ga ponuja današnji evangelij: Šest dni pred veliko nočjo je Jezus prišel v Betanijo, kjer je bil Lazar, ki ga je Jezus obudil od mrtvih. Tam so mu pripravili večerjo; Marta je stregla, Lazar pa je bil eden izmed tistih, ki so bili z Njim pri mizi. Tedaj je Marija vzela funt dragocenega dišavnega olja iz pristne narde, mazilila Jezusu noge in mu noge obrisala s svojimi lasmi. Hiša se je napolnila z vonjem po dišavnem olju. Kako jasen dokaz velikodušnosti je ta Marijina razsipnost! Juda se je pritoževal nad tratenjem dišavnega olja, vrednega — v svoji lakomnosti je zelo dobro izračunal — najmanj tristo denarijev.

Resnična nenavezanost vodi k temu, da smo zelo velikodušni do Boga in do naših bratov in sester; da smo dejavni, da iščemo sredstva, da se razdajamo za tiste, ki so potrebni pomoči. Kristjan ne more biti zadovoljen le z delom, ki mu omogoča zadosten zaslužek za preživljanje sebe in svoje družine; njegovo veliko srce ga spodbuja k temu, da primakne svojo ramo in pomaga vzdrževati tudi druge, iz ljubezni do bližnjega in zaradi pravičnosti, kakor je pisal sveti Pavel Rimljanom: Makedonija in Ahaja sta namreč sklenili napraviti nabirko za uboge med svetimi v Jeruzalemu. To sta sklenili, in njihovi dolžnici sta. Kajti če so pogani postali deležni njihovih duhovnih dobrin, so jim dolžni pomagati tudi v njihovih telesnih potrebah.

Ne bodite ozkosrčni in skopuški do Njega, ki se je tako presegel v velikodušnosti do nas, vse do popolne, brezmerne izročitve. Pomislite: koliko vas stane, tudi z ekonomskega vidika, biti kristjani? Predvsem pa ne pozabite, da veselega darovalca (…) Bog ljubi. More pa vam Bog obilno podeliti vsakršno milost, da boste imeli v vsem vedno vsega dovolj in vam bo še obilno ostalo za vsakršno dobro delo.

Ko se v tem velikem tednu bližamo Kristusovemu trpljenju, prosímo presveto Devico Marijo, naj kakor Ona tudi mi znamo premišljevati in ohraniti vse te nauke v svojem srcu.