Seznam točk

Pomladil si se! Zares, opažaš, da te je stik z Bogom v kratkem času vrnil v preprosto in srečno dobo mladosti, celo v gotovost in radost duhovnega otroštva — brez otročarij … Ozreš se naokrog in ugotoviš, da se drugim dogaja ravno to: minevajo leta od njihovega srečanja z Gospodom in skupaj z zrelostjo se krepita neizbrisna mladost in veselje. Ne izgledajo mladi, temveč so mladi in veseli!

To dejstvo notranjega življenja duše privlači, utrjuje in prevzame. Dnevno se za to zahvaljuj “ad Deum qui laetificat iuventutem” — Bogu, ki tvojo mladost navdaja z veseljem.

Morda si bil včeraj eden izmed tistih ljudi, zagrenjenih v svojih sanjah, prevaranih v svojih človeških ambicijah. Danes, odkar je On vstopil v tvoje življenje — hvala, moj Bog! —, se smeješ in poješ ter poneseš nasmeh, ljubezen in srečo, kamorkoli greš.

Prej si bil pesimist, neodločen, apatičen. Sedaj si se popolnoma spremenil: čutiš se drznega, optimističnega, gotovega samega sebe …, kajti nazadnje si se odločil iskati svojo oporo samo v Bogu.

Notranje življenje rad primerjam z obleko, s svatbenim oblačilom, o katerem govori evangelij. Tkanino sestavlja vsaka posamezna navada ali pobožno dejanje, ki kakor vlakna dajejo blagu čvrstost. In tako kot na enem mestu strgano obleko preziramo, četudi je ostalo v dobrem stanju, tako tudi če moliš, če delaš …, vendar ne živiš spokorno — ali obratno —, tvoje življenje — če lahko tako rečem — ni dovršeno.

Včasih pustiš, da se vzbudi tvoj slab značaj, ki nemalokrat pride na plano v neprimerni surovosti. Drugič ne poskrbiš, da bi svoje srce in svojo glavo pripravil z namenom, da bi bila prijetno bivališče za sveto Trojico … Vselej pa nazadnje ostaneš nekoliko oddaljen od Jezusa, ki ga slabo poznaš …

— Tako ne boš nikoli imel notranjega življenja.

Koliko novega si odkril! — Kljub temu pa si včasih prav naiven in misliš, da si videl vse, da si že vse dojel … Nato se z lastnimi rokami dotakneš edinstvenega in nedoumljivega bogastva zakladov našega Gospoda, ki ti bo vedno pokazal “kaj novega”, če ti odgovoriš z ljubeznijo in rahločutnostjo. Tedaj spoznaš, da si na začetku poti, kajti svetost temelji na poistovetenju z Bogom, s tem našim Bogom, ki je neskončen, neizčrpen.

Znova si Kristusa začutil zelo blizu. — In znova si razumel, da moraš vse storiti za Njega.

Če si doslej, preden si ga srečal, hotel teči skozi življenje z odprtimi očmi, da bi izvedel vse; od tega trenutka dalje … teci s čistim pogledom, da bi z Njim videl to, kar te resnično zanima.

Za napredovanje v notranjem življenju in v apostolatu ni potrebna pobožnost, ki jo začutiš; temveč odločna in velikodušna pripravljenost volje na božje zahteve.