Seznam točk

Milost navadno deluje tako kot narava: po stopnjah. — Delovanja milosti pravzaprav ne moremo prehitevati, vendar pa moramo v tem, kar je odvisno od nas, pripraviti pot in sodelovati, kadar nam jo Bog nakloni.

Potrebno je doseči, da duše ciljajo zelo visoko: jih spodbujati h Kristusovemu idealu; jih voditi vse do skrajnih posledic, brez olajšav ali kakršnihkoli blažil, brez da bi pozabili, da svetost ni v prvi vrsti trud človeških rok. Milost normalno zahteva svoj čas in sila ji ni povšeči.

Spodbujaj svojo sveto nepotrpežljivost …, toda ne izgubi potrpljenja.

Odgovor na božjo milost — sprašuješ — je stvar pravičnosti …? Velikodušnosti …?

— Ljubezni!

Gospod je v tvoji duši zasejal dobro seme. In za to setev večnega življenja se je poslužil mogočnega sredstva molitve; kajti ti ne moreš zanikati, da ti je mnogokrat pred tabernakljem, iz obličja v obličje, On — v globini tvoje duše — dal slišati, da te hoče zase, da moraš vse zapustiti … Če sedaj to zanikaš, si beden izdajalec; če pa si na to pozabil, si nehvaležnež.

Poslužil se je tudi — ne dvomi v to, kot nisi dvomil do sedaj — nadnaravnih nasvetov in namigov tvojega voditelja, ki ti je vztrajno ponavljal besede, mimo katerih ne moreš; in na začetku se je — vselej zato, da bi položil dobro seme v tvojo dušo — poslužil tistega plemenitega, iskrenega prijatelja, ki ti je povedal nekaj trdnih resnic, polnih božje ljubezni.

— Toda z naivnim začudenjem si odkril, da je sovražnik v tvoji duši zasejal ljuljko. In da jo še naprej seje, medtem ko ti udobno spiš in popuščaš v svojem notranjem življenju. — To in nič drugega je razlog, da v svoji duši najdeš lepljivo, posvetno rastlinje, ki se včasih zdi, da bo zadušilo seme dobrega žita, ki si ga prejel …

— Izkorenini ga enkrat za vselej! Dovolj ti je božja milost. Ne boj se, da bi potem ostala vrzel, rana … Gospod bo tja položil novo seme: božjo ljubezen, bratstvo, apostolsko hrepenenje … In čez čas ne bo ostala niti najmanjša sled ljuljke, če jo sedaj, ko je še čas, izruješ s korenino vred; še bolje pa je, če ne spiš, temveč ponoči bediš nad svojim poljem.