Seznam točk

Spodbujaj v svoji duši in v svojem srcu — v razumu in volji — duha zaupanja in predanosti ljubeči volji nebeškega Očeta … — Iz tega se rodi notranji mir, po katerem hrepeniš.

Izredno srečen si. Včasih, ko se zaveš, da kak božji otrok Boga zapusti, občutiš — sredi svojega intimnega miru in veselja — ljubečo bolečino, grenkobo, ki ne razburja niti ne vznemirja.

— Dobro, toda … uporabi vsa človeška in nadnaravna sredstva zato, da bo reagiral … in z gotovostjo zaupaj v Jezusa Kristusa! Tako se vode vselej vrnejo v svojo strugo.

Ko se boš zares predal Gospodu, se boš naučil biti zadovoljen s tem, kar pride, in ne boš izgubljal vedrosti, če se stvari — čeprav si jim posvetil ves svoj trud in uporabil primerna sredstva — ne iztečejo po tvojem okusu … Kajti “iztekle” se bodo tako, kot Bogu ustreza, da se iztečejo.

Še vedno so v tebi raztresenost in napake in to te boli! Istočasno hodiš z veseljem, od katerega se zdi, da se boš razpočil.

Zaradi tega, ker te bolijo — bolečina iz ljubezni —, ti tvoji porazi več ne jemljejo miru.

Kadar smo v temi, ko je duša zaslepljena in nemirna, se moramo kakor Bartimaj zateči k Luči. Ponavljaj, vpij, še silneje vztrajaj: “Domine, ut videam!” — Gospod, da bi videl! … In v tvojih očeh bo napočil dan in veselil se boš v svetlobi, ki ti jo bo On podelil.

Protislovje: odkar sem se odločil slediti nasvetu iz psalma: “Vrzi svoje breme na Gospoda, on bo skrbel zate,” je v mojih mislih vsak dan manj skrbi … Obenem pa se s primernim delom uredi vse, na bolj jasen način!