Seznam točk

Izredno srečen si. Včasih, ko se zaveš, da kak božji otrok Boga zapusti, občutiš — sredi svojega intimnega miru in veselja — ljubečo bolečino, grenkobo, ki ne razburja niti ne vznemirja.

— Dobro, toda … uporabi vsa človeška in nadnaravna sredstva zato, da bo reagiral … in z gotovostjo zaupaj v Jezusa Kristusa! Tako se vode vselej vrnejo v svojo strugo.

Še vedno so v tebi raztresenost in napake in to te boli! Istočasno hodiš z veseljem, od katerega se zdi, da se boš razpočil.

Zaradi tega, ker te bolijo — bolečina iz ljubezni —, ti tvoji porazi več ne jemljejo miru.

Da mi ne bi izgubil miru v tistih časih trdega in nepravičnega nasprotovanja, sem te spomnil: “Če nam razbijejo glavo, se na to ne bomo preveč ozirali. Bomo pač morali shajati z razbito.”

Vse se uredi razen smrti … Smrt pa uredi vse.

Opravljajo. Nato pa sami poskrbijo, da ti nekdo takoj pride povedat, češ da “se govori” … — Podlost? — Brez dvoma. Vendar ne izgubljaj miru, saj ti njihov jezik ne bo mogel povzročiti nikakršne škode, če delaš pošteno … — Pomisli: kako so neumni, kako brezobzirni, kakšno pomanjkanje lojalnosti do njihovih bratov … in še posebno do Boga.

Ti pa se ne prepuščaj opravljanju zaradi narobe razumljene pravice do ugovora. Če moraš govoriti, se posluži bratskega opomina, kot svetuje evangelij.

Naj te ne skrbi to nasprotovanje, to govoričenje. Res je, da delamo v božji službi, toda smo ljudje … In razumljivo je, da med hojo dvigamo prah na poti.

To, kar te nadleguje, kar te rani …, izkoristi za svoje očiščenje in, če je potrebno, za poboljšanje.