Seznam točk

V tvojem življenju sta dve stvari, ki se ne ujemata: glava in čustva.

Razum — razsvetljen po veri — ti jasno kaže ne le pot, temveč tudi razliko med junaškim in neumnim načinom, s katerim jo lahko prehodiš. Predvsem postavlja predte veličino in božansko lepoto nalog, ki jih Trojica prepušča našim rokam.

Čustva se po drugi strani oprijemajo vsega, kar zaničuješ, celo v trenutku, ko vidiš, da je zaničevanja vredno. Zdi se, kot da bi tisoč malenkosti čakalo na kakršnokoli priložnost, in čim tvoja volja — zaradi fizične utrujenosti ali zaradi izgube nadnaravnega pogleda — oslabi, se te drobnarije nakopičijo in se razburkajo v tvoji domišljiji, dokler ne postavijo cele gore, ki te tlači in ti jemlje pogum: zapreke pri delu; upiranje pokorščini; pomanjkanje sredstev; sijaj brezskrbnega življenja, ki se zasveti le za hip; majhne in velike ostudne skušnjave; vzgibi pretirane čustvenosti; napor; grenek okus duhovne povprečnosti … Včasih pa tudi strah: strah, ker veš, da Bog hoče, da si svet, vendar nisi.

Dovoli mi, da ti povem na surov način. Več kot dovolj “razlogov” imaš, da se obrneš nazaj, in premalo odločnosti, da bi odgovoril na milost, ki ti jo On naklanja, ker te je poklical, da bi bil drugi Kristus, “ipse Christus!” — sam Kristus. Pozabil si na Gospodov opomin apostolu: “Dovolj ti je moja milost!” ki potrjuje, da če hočeš, zmoreš.

Ob misli, da jih je mnogo, ki zamudijo veliko priložnost in pustijo, da gre Jezus mimo, pomisli: Od kod prihaja meni tako jasen klic, tako poln božje previdnosti, ki mi je pokazal pot?

— Premišljuj o tem vsak dan: apostol mora vedno biti drugi Kristus, sam Kristus.

Dovoli mi, da ti kot doslej še nadalje govorim v zaupnosti: dovolj mi je pred seboj imeti križ, da si ne upam govoriti o svojem trpljenju … In brez pomislekov dodam, da sem trpel veliko, a vedno z veseljem.

Vztrajati pomeni ohranjati se v ljubezni “per Ipsum et cum Ipso et in Ipso …”, kar lahko dejansko tolmačimo tudi takole: On! Po meni, z menoj in v meni.

Tvoji sorodniki, tvoji kolegi, tvoji prijatelji opažajo spremembo in se zavedajo, da pri tebi ne gre za trenutno prehodno stanje, da nisi več isti.

— Ne skrbi, pojdi naprej! Izpolnjuje se tisti “vivit vero in me Christus” — sedaj v tebi živi Kristus.

Si videl tisti prizor? — Neki narednik ali nepomemben podporočnik … Od spredaj se mu približa vojaški novinec dobrega videza, neprimerljivo bolje usposobljen od častnika, vendar ne gre brez pozdrava in odgovora nanj.

Premišljuj o tem kontrastu. — Iz tabernaklja tiste cerkve se Kristus — popoln Bog, popoln Človek —, ki je zate umrl na križu in ki ti daje vse dobrine, ki jih potrebuješ …, bliža tebi. Ti pa greš mimo, ne da bi se za to zmenil.

Kako boš sledil Kristusu, če se vrtiš samo okrog samega sebe?

Živimo s takšno naglico, da je krščanska ljubezen postala redek pojav v tem našem svetu; čeprav se — vsaj z besedami — oznanja Kristusa …

— To ti priznam. Toda kaj delaš ti, ki se kot katoličan moraš poistovetiti z Njim in slediti njegovim stopinjam? Kajti naročil nam je, naj gremo učit njegov nauk vse ljudi, vse in v vseh časih!

Navdušil te je tisti duh bratstva in tovarištva, ki si ga nepričakovano odkril … — Jasno: to je nekaj, kar si tako silno sanjal, a tega nikoli nisi videl. Nisi videl, ker ljudje pozabljajo, da so bratje Kristusa, tistega našega ljubeznivega Brata, ki je brezpogojno izročil svoje življenje za druge, za vse in za vsakega posebej.

Zelo te je razžalostila prav nič krščanska pripomba tistega človeka: “Odpuščaj svojim sovražnikom,” ti je pravil, “ne moreš si predstavljati, kako jih to razbesni!”

— Nisi se mogel zadržati in si mirno odvrnil: “Nočem zamenjati ljubezni s poniževanjem bližnjega. Odpuščam zato, ker ljubim in hlepim po posnemanju Učitelja.”

Kako se ob trčenju z grenko nepravičnostjo tega življenja poštena duša veseli, ko pomisli na večno Pravičnost svojega večnega Boga!

— In kljub poznavanju lastne bede ji z učinkovito željo uide Pavlov vzklik: “Non vivo ego” — zdaj ne živim jaz, Kristus živi v meni in živel bo večno.

Naš Gospod Jezus to hoče: treba mu je slediti od blizu. Ni druge poti. To je delo Svetega Duha v vsaki duši — v tvoji duši: bodi poslušen, ne postavljaj ovir Bogu, dokler tvojega ubogega mesa ne spremeni v razpelo.