Seznam točk

Dobro me poslušaj in prenesi to naprej: krščanstvo je ljubezen; stik z Bogom je nadvse pritrdilen dialog; skrb za druge — apostolat — ni stvar razkošja, opravilo nekaterih.

— Zdaj, ko to veš, naj te navda veselje, kajti tvoje življenje je pridobilo popolnoma drugačen pomen, in ravnaj dosledno.

Ne govôri mi, da skrbiš za svoje notranje življenje, če ne opravljaš intenzivnega apostolata, brez premora. Gospod — za katerega mi ti zagotavljaš, da se z Njim družiš — hoče, da se rešijo vsi ljudje.

Kristus veliko pričakuje od tvojega dela. Vendar moraš iti iskat duše, kakor je dobri Pastir odšel za stoto ovco: brez čakanja, da te pokličejo. Nato se posluži svojih prijateljev za dobro drugih. Nihče — povej to vsakemu posebej — se ne more počutiti mirnega v duhovnem življenju, ki bi človeka napolnilo, potem pa ne bi kipelo navzven z apostolsko gorečnostjo.

Ni mogoče ločevati religije od življenja, niti v mišljenju niti v vsakdanji stvarnosti.

Popolnoma te razumem, ko mi pišeš o svojem apostolatu: “Tri ure bom molil s fiziko. To bo bombardiranje, da “pade” še en položaj, ki se nahaja na drugi strani mize v knjižnici … in vi ste ga že spoznali, ko je prišel naokrog.”

Spominjam se tvojega veselja, ko si me slišal praviti, da med molitvijo in delom ne sme biti nobene prekinitve.

Ne pohujšuj se zaradi slabih kristjanov, ki mrgolijo naokrog, po veri pa ne živijo. Gospod, piše apostol, “bo vsakemu povrnil po njegovih delih”: tebi po tvojih; meni po mojih.

— Če se ti in jaz odločiva, da se bova obnašala dobro, bosta takoj na svetu dva malopridneža manj.

Praviš, da si katoličan … — Zato mi je tako žal zate, kadar ugotavljam, da tvoja prepričanja niso zadosti trdna, da bi te vodila k življenju dejavnega katolištva, brez prekinitev in brez pridržkov.

Mnogokrat je resnica tako neverjetna! … Predvsem zato, ker vedno zahteva skladnost življenja.

Ne obnašaj se kot bedak. Nikoli ni fanatizem, če hočeš vsak dan bolje spoznavati, bolj ljubiti in z večjo gotovostjo braniti resnico, ki jo moraš poznati, ljubiti in braniti.

Nasprotno pa — to povem brez strahu — zapadejo v sektaštvo tisti, ki temu razumnemu ravnanju nasprotujejo v imenu neke lažne svobode.

Lahko je — to se je dogajalo že v času Jezusa Kristusa — reči ne: zanikati ali podvomiti o verski resnici. — Ti, ki se razglašaš za katoličana, moraš izhajati iz besede “da”.

— Kasneje boš s pomočjo študija mogel pojasniti razloge za svojo gotovost: da ni nasprotja — ne more ga biti — med Resnico in znanostjo, med Resnico in življenjem.

Ne opuščaj svoje naloge, ne oddaljuj se od poti, četudi bi moral živeti skupaj z ljudmi, ki so polni predsodkov, kakor da bi bil temelj umovanja ali pomen izrazov določen z njihovim obnašanjem ali z njihovimi trditvami.

— Prizadevaj si, da bi te razumeli …, vendar če tega ne dosežeš, pojdi dalje.

Razložil si mu svoje ideale in svoje gotovo, trdno ravnanje, ravnanje katoličana; in zdelo se je, da sprejema in razume pot. — Vendar si kasneje ostal v dvomu, ali ne bo svojega razumevanja zadušil s svojimi ne preveč urejenimi navadami …

— Znova ga poišči in mu pojasni, da resnico sprejmemo zato, da bi jo živeli ali skušali živeti.