Seznam točk

Delo je človekova začetna poklicanost, je božji blagoslov in obžalovanja vredno se motijo tisti, ki ga jemljejo kot kazen.

Gospod, najboljši izmed očetov, je prvega človeka postavil v raj, “ut operaretur” — da bi delal.

Študij, delo: neizogibna dolžnost vsakega kristjana; sredstvo za našo obrambo pred sovražniki Cerkve in za to, da bi — s svojim strokovnim ugledom — pritegnili mnogo drugih duš, ki so dobre, a se borijo same. To je nadvse bistveno orožje za nekoga, ki hoče biti apostol sredi sveta.

Prosim Boga, da bi ti bilo za vzor tudi Jezusovo otroštvo in mladost, tako v razpravljanju z učenjaki v templju, kot pri delu v Jožefovi delavnici.

Triintrideset Jezusovih let! … Od tega trideset let tišine in skritosti; podvrženosti in dela …

Tisti fant mi je pisal: “Moj ideal je tako velik, da ga morje komaj zaobjame.” — Odgovoril sem mu: Kaj pa tabernakelj, ki je tako “majhen”? In “preprosta” delavnica v Nazaretu?

— V veličini običajnega nas pričakuje On!

Pred Bogom ni nobeno opravilo samo po sebi veliko ali majhno. Vse pridobi vrednost iz ljubezni, s katero je opravljeno.

Junaštvo pri delu je v “dokončanju” vsake naloge.

Vztrajam: v preprostosti svojega vsakdanjega dela, v enoličnih podrobnostih vsakega dne moraš odkriti za mnoge zakrito skrivnost veličine in novosti: ljubezen.

Zelo ti pomaga — mi praviš — tale misel: koliko trgovcev je postalo svetih od časa prvih kristjanov naprej?

In dokazati hočeš, da je to tudi sedaj mogoče … — Gospod te v tem prizadevanju ne bo zapustil.

Tudi ti imaš strokovni poklic, ki te “spodbada”. — Torej, ta “ostroga” je trnek za lovljenje ljudi. Zato popravi svoj namen in ne opuščaj truda, da bi pridobil najvišji možen strokovni ugled v služenju Bogu in dušam. Gospod računa tudi na “to”.

Da bi stvari dokončali, se jih je treba lotiti.

— To se zdi nekaj splošno znanega, pa vendar ti mnogokrat manjka ta preprosta odločitev! In … kako se satan veseli tvoje neučinkovitosti!

Ni mogoče posvečevati dela, ki je človeško gledano skrpucalo, ker Bogu ne smemo izročiti nečesa, kar je slabo opravljeno.

Skozi težko obdobje greš: nek nejasen strah; težave s prilagajanjem načrta življenja; utesnjujoče delo, ker ti štiriindvajset ur ni dovolj, da bi izpolnil vse svoje obveznosti …

— Si poskusil slediti apostolovemu nasvetu “Vse naj poteka spodobno in urejeno”? To pomeni v božji navzočnosti, z Njim, po Njem in samo za Njega.

Ko razdeljuješ svoj čas, moraš misliti tudi na to, kako boš uporabil proste trenutke, ki nastopijo nepričakovano.

Vedno sem počitek razumel kot umik od dnevnih opravil, nikdar kot dneve brezdelja.

Počivati pomeni opomoči se: nabrati moči, ideale, načrte … Skratka: zamenjati zaposlitev, da bi se potem — z novim zagonom — vrnili k običajnim opravkom.

Sedaj, ko imaš veliko dela, so izginili vsi “tvoji problemi” … — Bodi iskren: kakor hitro si se odločil delati zanj, že nimaš več časa, da bi mislil na svojo sebičnost.

Molitveni vzkliki ne otežijo dela, tako kot bitje srca ne ovira gibanja telesa.

Posvečevanje lastnega dela ni sanjarjenje, temveč poslanstvo vsakega kristjana … tvoje in moje.

— Tako je to odkril tisti strugar, ki je dejal: “Norim od veselja zaradi gotovosti, da lahko jaz, medtem ko vrtim stružnico in pojem, veliko pojem — navzven in navznoter —, postanem svet … Kako dober je naš Bog!”

Delo se ti zdi nehvaležno, posebno ko gledaš, kako malo ljubezni tvoji tovariši izkazujejo Bogu, obenem pa bežijo od milosti in dobrega, ki jim ga hočeš posredovati.

Ti si moraš prizadevati, da nadomestiš vse, kar oni opuščajo, da se v delu predaš Bogu — bolj kot doslej — ter ga spreminjaš v molitev, ki se dviga v nebo za vse človeštvo.

Delati z veseljem ni enako kot delati “veselo”, brez globine, kakor da bi se otresel nadležnega bremena …

— Prizadevaj si, da zaradi nepremišljenosti ali lahkotnosti tvoji napori ne bi izgubili vrednosti in bi se nazadnje izpostavil temu, da prideš pred Boga praznih rok.

Nekateri se dela lotevajo s predsodki: iz principa ne zaupajo nikomur in seveda ne razumejo potrebe po iskanju svetosti v svoji službi. Če jih ogovoriš, ti odvrnejo, naj jim ne dodajaš dodatnega tovora k njihovemu delu, ki ga prenašajo nevoljno, kakor breme.

— To je ena izmed bitk miru, v kateri je treba zmagati: najti Boga pri delu ter — z Njim in kot On — služiti drugim.

Ustrašiš se težav in se umakneš. Veš, kakšen povzetek je mogoče narediti iz tvojega obnašanja? Udobje, udobje in udobje!

Rekel si, da si se pripravljen iztrošiti, iztrošiti brez omejitev, pa si ostal na ravni vajenca v junaštvu. Reagiraj zrelo!

Študent: z duhom apostola se loti svojih knjig, notranje prepričan, da so te ure in ure — že sedaj! — duhovna daritev, izročena Bogu, koristna za človeštvo, za tvojo deželo, za tvojo dušo.

Imaš bojnega konja, ki se imenuje študij: tisočkrat skleneš, da boš izkoristil čas, pa te vseeno zmoti katerakoli stvar. Včasih se utrudiš samega sebe zaradi borne volje, ki jo izkazuješ; četudi vsak dan začneš znova.

Si poskusil izročiti svoj študij za konkretne apostolske namene?