Seznam točk

Naj te ne bo strah, ne ustraši se, ne osupni in ne prepuščaj se neki lažni previdnosti.

Poziv k izpolnjevanju božje volje — tudi poklicanost — je nenaden, tako kot pri apostolih: srečati Kristusa in slediti njegovemu klicu …

— Nihče ni okleval: spoznati Kristusa in mu slediti je bilo eno in isto.

Zapisal si: “Slišim te vpiti, moj Kralj, z močnim glasom, ki še vedno odmeva: »Ignem veni mittere in terram, et quid volo nisi ut accendatur?« — Prišel sem, da vržem ogenj na zemljo in kako želim, da bi se že razplamtel!”

Nato si dodal: “Gospod, odgovarjam ti — vse moje bitje — z mojimi čuti in zmožnostmi: »Ecce ego quia vocasti me!« — Tukaj sem, ker si me klical.”

— Naj bo ta tvoj odgovor vsakodnevna resničnost.

Izvoljenost od Boga pomeni — in zahteva! — osebno svetost.

Če odgovoriš na klic, ki ti ga je namenil Gospod, bo tvoje življenje — tvoje ubogo življenje! — v zgodovini človeštva pustilo globoko in široko brazdo, svetlo in plodovito, večno in božansko.

Gospod ti je dal jasno videti tvojo pot kristjana sredi sveta. Kljub temu mi zagotavljaš, da si mnogokrat z nevoščljivostjo — dejal si mi, da je v bistvu šlo za udobje — premišljeval, kako bi bil srečen, če bi bil nepoznan in bi neopažen delal v najbolj odmaknjenem kotičku … Bog in ti!

— Zdaj ti poleg ideje o misijonskem delu na Japonskem na misel prihaja predstava o tistem skritem in trpečem življenju … Toda če bi se, prost drugih svetih naravnih obveznosti, poskušal “skriti” v katerikoli verski ustanovi, ne da bi bil to tvoj poklic, ne bi bil srečen. — Manjkal bi ti mir; ker bi storil svojo voljo, ne božje.

— Tvoj “poklic” bi tedaj imel drugo ime: odpad, ne proizvod božjega navdiha, ampak čistega človeškega strahu pred bližajočim se bojem. To pa … ne!

»Meus es tu« — moj si, ti je razodel Gospod.

— Tisti Bog, ki je vsa lepota in vsa modrost, vsa veličina in vsa dobrota, reče tebi, da si njegov! … Ti pa mu ne znaš odgovoriti!