Seznam točk

Pri vodenju je treba misliti na skupno dobro, potem pa upoštevati, da predpis — na duhovnem in na družbenem področju — le stežka ugaja vsem.

— Dež ni nikoli vsem povšeči, pravi ljudska modrost. Toda to, ne dvomi, ni pomanjkljivost zakona, temveč neupravičena upornost napuha ali sebičnosti nekaterih.

Oblast. — Ni v tem, da tisti zgoraj “vpije” na tistega spodaj in ta na tistega, ki je še nižje.

S takšnim pristopom — ki je karikatura oblasti — se poleg očitnega prekrška zoper ljubezen in človeško korektnost doseže samo to, da se oseba na vodilnem položaju oddalji od podrejenih, ker jim ne služi: kvečjemu jih izrablja!

Ne bodi eden izmed tistih, ki svoj lastni dom vodijo slabo, obenem pa se skušajo vmešavati v vodenje domov drugih ljudi.

Za tebe, ki zasedaš tisto vodilno mesto. Premišljuj: če se z najmočnejšimi in najučinkovitejšimi orodji ravna slabo, otopijo, se obrabijo in postanejo nekoristna.

Zdi se mi zelo dobro, da skušaš dnevno krepiti to globoko skrb za svoje podrejene, kajti občutek, da nekoga obdaja in varuje naklonjeno razumevanje nadrejenega, je lahko učinkovita pomoč, ki jo potrebujejo ljudje, katerim moraš služiti s svojim vodenjem.

Žal mi je bilo tistega vodstvenega človeka. Slutil je obstoj nekaterih problemov, ki so po drugi strani v življenju razumljivi …, pa se je prestrašil in se vznejevoljil, ko so mu to sporočili. Raje ni vedel zanje, raje je živel v polovični luči ali somraku svojih predstav, da bi ostal miren.

Svetoval sem mu, naj se jih loti s surovostjo in jasnostjo, ravno zato, da bi prenehali obstajati, ter mu zagotovil, da bo potem zares živel v resničnem miru.

Ti ne rešuj problemov, lastnih ali tujih, s tem, da jih ne upoštevaš: to bi bila udobnost, lenoba, odpiranje vrat za delovanje hudiča.

Položaji … Zgoraj ali spodaj? — Kaj ti to mar! … Ti — tako zagotavljaš — si prišel, da bi bil koristen, da bi služil, s popolno razpoložljivostjo. Obnašaj se temu primerno.

Če bi kdo privolil, da skupaj z jagnjeti gojijo volkove …, bi si mogel zlahka predstavljati, kakšna usoda bi čakala njegova jagnjeta.

Kadar se povprečni ljudje, povprečni glede razuma in glede krščanskega duha, povzpnejo na oblast, se obdajo z neumneži: njihova nečimrnost jih napačno prepričuje, da tako nikdar ne bodo izgubili prevlade.

Razumni pa se, ravno nasprotno, obdajo z učenimi ljudmi — ki znanju dodajo čistost življenja — in jih spreminjajo v vodstvene osebe. Njihova ponižnost jih ne prevara, kajti s poviševanjem drugih rastejo tudi sami.

Ni razumno povzdigovati nepreizkušene ljudi do pomembnih vodstvenih nalog, da bi videli, kaj iz tega nastane. — Kot da bi skupno dobro lahko bilo odvisno od škatle presenečenj!

Postavljen si na oblast, pa se ravnaš po tem, kaj bodo rekli ljudje? Stara pokveka! — Najprej te mora skrbeti, kaj bo rekel Bog; potem — daleč na drugem mestu, včasih pa sploh ne — boš moral pretehtati, kaj bi lahko mislili drugi. “Vsakega torej,” pravi Gospod, “ki bo priznal mene pred ljudmi, bom tudi jaz priznal pred svojim Očetom, ki je v nebesih. Kdor pa bo mene zatajil pred ljudmi, ga bom tudi jaz zatajil pred svojim Očetom, ki je v nebesih.”

Zavračaj hlepenje po časteh; raje usmeri pogled na orodja, na dolžnosti in na učinkovitost.

— Tako ne boš hrepenel po položajih, če pa ti bodo dani, jih boš jemal kot to, kar so: zadolžitve v služenju dušam.