Seznam točk

Odločitve glede vodenja, ki jih na lahek način sprejme ena sama oseba, se vedno ali skoraj vedno rodijo pod vplivom enostranskega pogleda na probleme.

— Naj si še tako izobražen in nadarjen, moraš poslušati tiste, ki si s teboj delijo to nalogo vodenja.

Prizadevaj si biti pravilno objektiven pri svojem vodstvenem delu. Izogibaj se tistemu nagnjenju ljudi, ki težijo k temu, da bi videli predvsem — in včasih samo — to, kar ni v redu, napake.

— Navdaj se z veseljem in bodi prepričan, da je Gospod vsem naklonil zmožnost, da postanejo sveti prav v boju proti lastnim pomanjkljivostim.

Ljudi je treba naučiti delati — brez pretiravanja s pripravami, saj je tudi “delo” izobraževanje — ter vnaprej sprejemati neizogibne nepopolnosti. Najboljše je sovražnik dobrega.

Nikoli ne zaupaj samo v organizacijo.

Vodenje je pogosto v sposobnosti “potegniti” ljudi za seboj, s potrpežljivostjo in ljubeznijo.

Dobro vodenje se zna po potrebi prilagoditi, brez da bi popustilo v zahtevnosti.

Kadar se povprečni ljudje, povprečni glede razuma in glede krščanskega duha, povzpnejo na oblast, se obdajo z neumneži: njihova nečimrnost jih napačno prepričuje, da tako nikdar ne bodo izgubili prevlade.

Razumni pa se, ravno nasprotno, obdajo z učenimi ljudmi — ki znanju dodajo čistost življenja — in jih spreminjajo v vodstvene osebe. Njihova ponižnost jih ne prevara, kajti s poviševanjem drugih rastejo tudi sami.

Ti, ki zasedaš odgovorno mesto, se pri izvrševanju svoje naloge spominjaj: kar je osebno, propade skupaj s človekom, ki se je napravil za nepogrešljivega.

Temeljno pravilo dobrega vodenja: razdeljevanje odgovornosti, ne da bi to pomenilo iskanje udobja ali anonimnosti. Vztrajam, razdeljevanje odgovornosti; z zahtevo, da vsakdo odgovarja za svojo zadolžitev, da bi lahko “podal obračun” Bogu; in dušam, če je potrebno.