Seznam točk

Nisi srečen, ker vse vrtiš okrog sebe, kakor da bi bil vedno ti središče: ker te boli želodec, ker si utrujen, ker so ti rekli to ali ono …

— Si poskusil misliti na Njega in, zaradi Njega, na druge?

Zabolelo te je v duši, ko so ti rekli: Kar ti iščeš, ni spreobrnjenje, ampak skrinja za tvojo bedo …; in tako bi šel udobno naprej — vendar s priokusom grenkobe! — ter vlekel za seboj ta žalostni tovor.

Samo neumni so trmoglavi: zelo neumni, zelo trmoglavi.

Izruvati samoljubje s korenino vred in tja postaviti ljubezen do Jezusa Kristusa — v tem temelji skrivnost učinkovitosti in sreče.

Čeprav zatrjuješ, da mu slediš, skušaš na tak ali drugačen način vedno delati “ti”, po “tvojih” načrtih, samo s “tvojimi” močmi. — Toda Gospod je rekel: “Sine me nihil!” — brez Mene, ne moreš ničesar storiti.

Niso ti priznali tega, kar ti imenuješ tvoja “pravica”, kar sem ti jaz prevedel kot tvoja “pravica do napuha” … Ubogi burkež! — Ker se nisi mogel braniti — napadalec je bil silen —, si občutil bolečino klofut. — A kljub vsemu se ne naučiš ponižnosti.

Sedaj te obdolžuje tvoja vest: imenuje te napuhnjenca … in strahopetca. — Zahvali se Bogu, ker počasi že začenjaš slutiti svojo “dolžnost ponižnosti”.

Poln si sebe, sebe, sebe … — In ne boš učinkovit, dokler ne postaneš poln Njega, Njega, Njega, tako da boš nastopal “in nomine Domini” — v imenu in z močjo Boga.

Kako boš sledil Kristusu, če se vrtiš samo okrog samega sebe?

Nepotrpežljiva in neurejena skrb za poklicno vzpenjanje lahko zakriva samoljubje pod pretvezo “služenja dušam”. Lažnivo — natanko tako kot sem zapisal — si ustvarjamo opravičila, da ne smemo zamuditi določenih priložnosti, določenih ugodnih okoliščin …

Obrni svoj pogled k Jezusu: On je “Pot”. Tudi v času njegovih skritih let so se pojavljale priložnosti in “zelo ugodne” okoliščine, ko bi lahko predčasno začel s svojim javnim življenjem. Pri dvanajstih letih, na primer, ko so se učitelji postave čudili njegovim vprašanjem in njegovim odgovorom … Toda Jezus Kristus izpolni voljo svojega Očeta in čaka: uboga!

— Kadar se vsiljujejo takšni vzgibi — morda tudi želje po prebegu —, takrat ne izgúbi tiste svete ambicije, da cel svet privedeš k Bogu, in spomni se, da si tudi ti na vrsti, da ubogaš in se ukvarjaš s tistim skritim, nič kaj sijajnim opravilom, dokler ti Gospod ne naroči česa drugega: On ima svoj čas in svoja pota.

Za nespametne in napuhnjene se izkažejo vsi tisti, ki svojo prednost — ki jim jo daje denar, poreklo, poklicna raven, položaj, umska sposobnost … — zlorabljajo za poniževanje tistih, ki jim je bila sreča manj naklonjena.

Napuh prej ali slej vpričo ljudi poniža “še tako možatega” moža, ki nastopa kot prevzetna lutka brez možganov in jo gibljejo niti, ki jih vleče satan.

Z domišljavostjo ali s preprostim širokoustenjem mnogi vzdržujejo nekakšen “črni trg”, na katerem umetno povzdigujejo lastne osebne vrednote.

Ne obupuj pred svojimi zmotami: ukrepaj.

— Brezplodnost ni toliko posledica napak — predvsem, če se človek pokesa —, kolikor je posledica napuha.

Če si padel, vstani z več upanja … Le samoljubje ne razume, da napaka, kadar se popravi, pomaga k samospoznanju in ponižnosti.

“Za nič nismo koristni.” — Pesimistična in lažniva trditev. — Če človek hoče, lahko z božjo milostjo — to je vnaprejšnja in temeljna zahteva — doseže, da je kot dobro orodje koristen v mnogih podvigih.

Zamislil sem se nad trdimi, vendar nedvomnimi besedami tistega božjega moža, ko je gledal nadutost nekega bitja: “Oblači se v isto kožo kot hudič, v napuh.”

In v duši sem kot nasprotje začutil iskreno željo, da bi oblekel krepost, ki jo je oznanjal Jezus Kristus, “quia mitis sum et humilis corde” — krotak sem in v srcu ponižen; in ki je pritegnila pogled presvete Trojice na svojo Mater in našo Mater: ponižnost, zavedanje in občutenje naše ničnosti.