Seznam točk

Sveta brezobzirnost je ena izmed značilnosti “življenja otroštva”. Otroka nič ne skrbi. — Njegove napake, njegove prirojene napake, se izražajo neposredno, čeprav ga vsi opazujejo …

Ta brezobzirnost nas na področju nadnaravnega življenja uči: pohvala, prezir … občudovanje, posmeh … čast, sramota … zdravje, bolezen … bogastvo, revščina … lepota, grdost …

Dobro … in kaj potem?

Mar ni res, Gospod, da ti je bila v veliko tolažbo “nežnost” tistega moža-otroka, ki ti je ob neugodju, ki ga povzroča pokornost v neprijetni in odbijajoči situaciji, prav potiho rekel: “Jezus, daj, da pokažem prijazen obraz!”?

To kar v duhovnem življenju otroštva rečejo ali storijo “otroci”, niso nikoli otročarije.

Ne pozabi, nespametni otrok, da te je ljubezen naredila vsemogočnega.

Otrok, ne opusti svoje ljubezni polne navade, da “napadaš” tabernaklje.

Ko ti rečem “dobri otrok”, ne misli, da si te predstavljam plahega in malodušnega. — Če nisi možat in … normalen, boš, namesto da bi bil apostol, le karikatura, ki vzbuja posmeh.

Dobri otrok, večkrat na dan reci Jezusu: ljubim te, ljubim te, ljubim te …

Če te stisne tvoja beda, ne bodi žalosten. — Kot sveti Pavel se hvali s svojo slabostjo, kajti otrokom je dovoljeno, da brez strahu pred posmehom oponašajo starejše.

Naj te tvoje napake in nepopolnosti, celo tvoji hudi padci ne oddaljijo od Boga. — Nemočen otrok se, če je pameten, še bolj privije k očetu.

Naj te ne skrbi, če se jeziš, ko opravljaš tiste majhne stvari, za katere te On prosi. — Boš že prišel do tega, da se boš smehljal …

Ali ne vidiš, s kolikšno nejevoljo preprosti otrok spusti iz svojih rok sladkarijo in jo da očetu, ki ga preizkuša? — A mu jo vseeno da: zmagala je ljubezen.

Ko hočeš nekaj narediti dobro, zelo dobro, izpade slabše. — Ponižaj se pred Jezusom in mu reci: si videl, kako vse naredim slabo? — Če mi ti ne boš zelo pomagal, bo vse še slabše!

Usmili se svojega otroka: glej, vsak dan hočem popisati veliko stran v knjigi svojega življenja …, a sem tako okoren! Če ne vodi moje roke Učitelj, prihajajo izpod mojega peresa namesto lepo oblikovanih črk le čačke in packe, ki jih ni mogoče pokazati nikomur.

Jezus, od zdaj bova vedno pisala skupaj.

Priznam, ljubezen moja, svojo veliko, veliko nespretnost. Celo ko skušam pobožati, naredim škodo. — Omehčaj mojo dušo: daj mi, prosim te, skupaj s trdnim in možatim življenjem otroštva, takšno nežnost in ljubeznivost, kot jo imajo otroci do svojih staršev v najpristnejših dokazih ljubezni.