Seznam točk

Sveta Devica Marija, učiteljica izročitve brez meja. — Se spominjaš? Z njej namenjeno hvalnico Jezus reče: “Tisti, ki izpolnjuje voljo mojega Očeta, tisti — tista — je moja mati! …”

Prosi to dobro Mater, naj se v tvoji duši — z močjo ljubezni in osvoboditve — utrdi njen odgovor zgledne velikodušnosti: “Ecce ancilla Domini!” — glej, dekla sem Gospodova.

Kakšen je bil veseli Jezusov pogled! Isti pogled, ki sije v očeh njegove Matere, ki ne more zadrževati veselja — “Magnificat anima mea Dominum!” — in njena duša slavi Gospoda, odkar ga nosi v sebi in ob sebi.

O Mati! Naj se tako kot ti veselimo, da smo z Njim in Ga imamo.

Hočeš živeti sveto drznost, da bi potem Bog deloval preko tebe? — Zateci se k Mariji in ona te bo spremljala na poti ponižnosti, tako da boš pred nemogočim za človeški razum znal odgovoriti s tistim “fiat!” — zgôdi se, ki zemljo združuje z nebesi.

“Quia respexit humilitatem ancillae suae” — kajti ozrl se je na nizkost svoje služabnice …

— Vsak dan sem bolj prepričan, da je pristna ponižnost nadnaravna osnova vseh kreposti!

Pogovarjaj se z našo Gospo, da bi nas ona izurila v hoji po tej stezi.

Izdan je bil odlok cesarja Avgusta, ki ukazuje, naj se popiše vse prebivalstvo Izraela. Marija in Jožef peš potujeta proti Betlehemu … — Nisi pomislil, da je Gospod uporabil dosledno spoštovanje zakona, da bi se izpolnilo njegovo preroštvo?

Ljubi in spoštuj pravila poštenega sožitja in ne dvomi, da bo tvoja vdana podvrženost dolžnosti prav tako sredstvo, da bi še drugi ljudje odkrili krščansko poštenost, sad božje ljubezni, in srečali Boga.

Obrni pogled k Devici Mariji in glej, kako živi krepost lojalnosti. Ko jo potrebuje Elizabeta, pravi evangelij, se odpravi “cum festinatione” — z veselo naglico. Úči se!

Kakšno ljubezen zbuja prizor oznanjenja.

— Marija — kolikokrat smo o tem premišljevali! — je zbrana v molitvi …, svojih pet čutov in vse svoje sposobnosti usmeri v pogovor z Bogom. V molitvi spozna božjo voljo; in z molitvijo jo napravi za življenje svojega življenja. Ne pozabi na zgled Device Marije!

Blagoslovljena si, ker si verovala, reče Elizabeta naši Materi. — Združitev z Bogom, nadnaravno življenje, s seboj vedno prinaša privlačno udejanjanje človeških kreposti: Marija prinese veselje v dom svoje sestrične, ker “nosi” Kristusa.

Marija niti Jožefu ne sporoči skrivnosti, ki jo je Bog uresničil v njej. — Da bi se mi navadili, da ne govorimo lahkotno, temveč usmerimo svoje veselje in žalost po pravi strugi, brez da bi iskali hvalo ali sočutje drugih. “Deo omnis gloria!” — Vse za Boga!

Zamislil sem se nad trdimi, vendar nedvomnimi besedami tistega božjega moža, ko je gledal nadutost nekega bitja: “Oblači se v isto kožo kot hudič, v napuh.”

In v duši sem kot nasprotje začutil iskreno željo, da bi oblekel krepost, ki jo je oznanjal Jezus Kristus, “quia mitis sum et humilis corde” — krotak sem in v srcu ponižen; in ki je pritegnila pogled presvete Trojice na svojo Mater in našo Mater: ponižnost, zavedanje in občutenje naše ničnosti.

Marija tri dni podnevi in ponoči išče Sina, ki se je izgubil. Ko bi le ti in jaz mogla reči, da tudi najina volja, da najdeva Jezusa, ne pozna počitka.

Medtem ko sveta družina počiva, se Jožefu prikaže angel z naročilom, naj pobegnejo v Egipt. Marija in Jožef vzameta Otroka in se odpravita na pot brez odlašanja. Ne upirata se, ne opravičujeta se, ne čakata, da mine noč … Reci naši materi sveti Mariji ter našemu očetu in gospodu svetemu Jožefu, da hočemo brez obotavljanja ljubiti vsakršno pasivno pokoro.