Seznam točk
Sveta Devica Marija, učiteljica izročitve brez meja. — Se spominjaš? Z njej namenjeno hvalnico Jezus reče: “Tisti, ki izpolnjuje voljo mojega Očeta, tisti — tista — je moja mati! …”
Prosi to dobro Mater, naj se v tvoji duši — z močjo ljubezni in osvoboditve — utrdi njen odgovor zgledne velikodušnosti: “Ecce ancilla Domini!” — glej, dekla sem Gospodova.
Kakšen je bil veseli Jezusov pogled! Isti pogled, ki sije v očeh njegove Matere, ki ne more zadrževati veselja — “Magnificat anima mea Dominum!” — in njena duša slavi Gospoda, odkar ga nosi v sebi in ob sebi.
O Mati! Naj se tako kot ti veselimo, da smo z Njim in Ga imamo.
Hočeš živeti sveto drznost, da bi potem Bog deloval preko tebe? — Zateci se k Mariji in ona te bo spremljala na poti ponižnosti, tako da boš pred nemogočim za človeški razum znal odgovoriti s tistim “fiat!” — zgôdi se, ki zemljo združuje z nebesi.
Obstajajo duše, za katere se zdi, da si zavzeto izumljajo trpljenje, se trpinčijo z domišljijo.
Kasneje, ko pridejo dejanske muke in nasprotovanja, ne znajo stati pod križem kot presveta Devica Marija, s pogledom, uprtim v svojega Sina.
“Quia respexit humilitatem ancillae suae” — kajti ozrl se je na nizkost svoje služabnice …
— Vsak dan sem bolj prepričan, da je pristna ponižnost nadnaravna osnova vseh kreposti!
Pogovarjaj se z našo Gospo, da bi nas ona izurila v hoji po tej stezi.
“Tota pulchra es Maria, et macula originalis non est in te!” — Vsa lepa si, Marija, in na tebi ni izvirnega madeža, poje radostna liturgija. V njej ni niti najmanjše sence dvoličnosti. Dnevno prosim našo Mater, da bi znali v duhovnem vodstvu odpreti dušo in bi luč milosti razsvetlila naše življenje!
— Če jo tako prosimo, nam bo Marija pridobila pogum za iskrenost, da bi bili bolj zedinjeni s presveto Trojico.
Obrni pogled k Devici Mariji in glej, kako živi krepost lojalnosti. Ko jo potrebuje Elizabeta, pravi evangelij, se odpravi “cum festinatione” — z veselo naglico. Úči se!
Kakšno ljubezen zbuja prizor oznanjenja.
— Marija — kolikokrat smo o tem premišljevali! — je zbrana v molitvi …, svojih pet čutov in vse svoje sposobnosti usmeri v pogovor z Bogom. V molitvi spozna božjo voljo; in z molitvijo jo napravi za življenje svojega življenja. Ne pozabi na zgled Device Marije!
Blagoslovljena si, ker si verovala, reče Elizabeta naši Materi. — Združitev z Bogom, nadnaravno življenje, s seboj vedno prinaša privlačno udejanjanje človeških kreposti: Marija prinese veselje v dom svoje sestrične, ker “nosi” Kristusa.
“Sancta Maria, Sedes Sapientiae” — sveta Marija, Sedež modrosti. — Pogosto kliči našo Mater na ta način, da bo ona svoje otroke pri njihovem študiju, pri njihovem delu, v njihovem sožitju napolnila z resnico, ki nam jo je prinesel Kristus.
Marija niti Jožefu ne sporoči skrivnosti, ki jo je Bog uresničil v njej. — Da bi se mi navadili, da ne govorimo lahkotno, temveč usmerimo svoje veselje in žalost po pravi strugi, brez da bi iskali hvalo ali sočutje drugih. “Deo omnis gloria!” — Vse za Boga!
Zamislil sem se nad trdimi, vendar nedvomnimi besedami tistega božjega moža, ko je gledal nadutost nekega bitja: “Oblači se v isto kožo kot hudič, v napuh.”
In v duši sem kot nasprotje začutil iskreno željo, da bi oblekel krepost, ki jo je oznanjal Jezus Kristus, “quia mitis sum et humilis corde” — krotak sem in v srcu ponižen; in ki je pritegnila pogled presvete Trojice na svojo Mater in našo Mater: ponižnost, zavedanje in občutenje naše ničnosti.
Dokument natisnjen iz https://escriva.org/sl/book-subject/surco/43722/ (9. Maj. 2024)