Seznam točk

“Zelo težko je!” vzklikneš malodušno. Poslušaj, če se boriš, ti bo dovolj božja milost: pustil boš ob strani osebne interese, služil boš drugim zaradi Boga in Cerkvi pomagal tam, kjer se danes bije boj: na ulici, v tovarni, v delavnici, na univerzi, v pisarni, v tvojem okolju, sredi tvojih domačih.

Prebral sem pregovor, zelo razširjen v nekaterih deželah: “Svet je od Boga, Bog pa ga daje v najem pogumnim,” in to mi je dalo misliti.

— Kaj čakaš?

Gospod nam je izkazal to rahločutnost ljubezni: dovolil nam je, da zanj osvojimo zemljo.

On — zmeraj tako ponižen! — se je hotel omejiti na to, da to osvajanje napravi možno … Nam je naklonil najbolj izvedljiv in prijeten del: delovanje in zmagoslavje.

Svet … — “To je naša stvar!” … — In to potrjuješ potem, ko si pogled in misli uprl v nebo, z gotovostjo poljedelca, ki vzvišeno stopa po svojem žitnem polju: “Regnare Christum volumus!” — Hočemo, da On vlada na tej svoji zemlji!

“To je čas upanja in iz tega zaklada živim. To ni le fraza, Oče,” mi praviš, “to je resničnost.”

Torej … ves svet, vse človeške vrednote, ki te privlačijo z neznansko silo — prijateljstvo, umetnost, znanost, filozofija, teologija, šport, narava, kultura, duše … —, vse to položi v upanje: v Kristusovo upanje.

Svet je hladen, daje videz, kot da spi. — Mnogokrat ga iz svoje opazovalnice zreš z zažigalnim pogledom. Naj se prebudi, Gospod!

— Usmerjaj svojo nepotrpežljivost z gotovostjo, da bomo zanetili ogenj vsepovsod, če bomo znali dobro vžgati svoje življenje … in obzorje se bo spremenilo.

Kot krščanski državljan imaš to nalogo: prispevati, da bi Kristusova ljubezen in svoboda vodili vsa področja modernega življenja: kulturo in gospodarstvo, delo in počitek, družinsko življenje in družbeno sožitje.

Temeljna napaka, ki se je moraš varovati: misel, da plemenite in zakonite navade ter zahteve tvojega časa ali tvojega okolja ne morejo biti urejene in prilagojene svetosti Kristusovega moralnega nauka.

Upoštevaj, da sem bil natančen: plemenite in zakonite. Druge nimajo pravice do državljanstva.

Že pred mnogimi leti sem kristalno jasno videl nekaj, kar bo vedno veljalo: družbeno okolje s svojo oddaljitvijo od krščanske vere in morale potrebuje novo obliko življenja in širjenja večne evangeljske resnice; v samem srcu družbe, sveta, morajo božji otroci sijati s svojimi krepostmi kakor svetilke v temi — “quasi lucernae lucentes in caliginoso loco”.

Večna vitalnost katoliške Cerkve zagotavlja, da se Kristusova resnica in duh ne oddaljita od različnih potreb časa.

Da bi sledil Kristusovim stopinjam, današnji apostol nima namena ničesar reformirati, še manj pa prezreti zgodovinsko stvarnost, ki ga obdaja … — Dovolj mu je ravnati kot prvi kristjani in poživljati okolje.

Goreč pozdrav brata te je v tistem popotnem okolju spomnil, da so poštene poti sveta odprte za Kristusa. Potrebno je le, da se zaženemo in jih prehodimo v osvajalnem duhu.

Da, Bog je ustvaril svet za svoje otroke, da bi v njem prebivali in ga posvečevali. Kaj čakaš?