Seznam točk

Naj tvoje življenje ne bo neplodno. — Bodi koristen. — Pusti sledi za sabo. — Razsvetljuj z lučjo svoje vere in ljubezni.

S svojim apostolskim življenjem briši lepljive in umazane sledove, ki so jih za seboj pustili nečisti sejalci sovraštva. — In vžgi vse zemeljske poti s Kristusovim ognjem, ki ga nosiš v srcu.

Ugaja mi, da živiš tisto “hrepeneče zadoščevanje”: Svet! si mi rekel. — Dobro. Toda na prvem mestu naj bodo tvoja nadnaravna družina in družina po rodu ter ljudje te dežele, ki je naša domovina.

Kolikor bližje Bogu je apostol, toliko bolj vesoljnega se čuti: njegovo srce postane tako široko, da lahko v želji, da bi k Jezusovim nogam položil vse stvarstvo, vanj sprejme vse ljudi in reči.

Apostolska duša, med svojimi si kot kamen, ki je padel v jezero. — S svojim zgledom in besedo napravi prvi krog. Ta bo naredil naslednjega … in ta naslednjega … in naslednjega … In krogi bodo vse širši.

Zdaj razumeš veličino svojega poslanstva?

Pišeš mi: “Zdi se, da se bo naša velika želja, da bi ‘stvar’ krenila in se razširila, spremenila v nepotrpežljivost. Kdaj bo prišla na plan, kdaj se bo dogodil veliki preboj? … Kdaj bo svet naš?”

In dodajaš: “Želja ne bo zaman, če si damo duška s tem, da ‘pritiskamo’ na Gospoda. Tako bomo čudovito izkoristili čas.”

Prav imaš. — Če gledaš z vrha, mi pišeš, ni daleč naokoli — v radiju mnogih kilometrov — vse dokler seže pogled videti nobene ravnine: za vsako goro se dviga še ena … Če se kje zdi, da se pokrajina umirja, se prikaže dotlej skrita gorska veriga, takoj ko se megla dvigne.

Takšno je in tudi mora biti obzorje tvojega apostolata: treba je prehoditi svet. Toda za vas ni izhojenih poti … Preko gora jih boste utrli z lastnimi nogami.