Seznam točk
Všeč mi je tisto geslo: “Vsak popotnik naj gre svojo pot,” tisto, ki mu jo je Bog označil, v zvestobi, v ljubezni, čeprav je težko.
Red, avtoriteta, disciplina … — Poslušajo — če sploh poslušajo! — in se cinično nasmihajo, ko zatrjujejo — oni in one —, da branijo svojo svobodo.
To so isti, ki kasneje zahtevajo, naj spoštujemo ali naj se prilagodimo njihovim stranpotem; ne razumejo — kako neokusen ugovor! —, da njihovih navad ne sprejema — ne more sprejeti! — pristna svoboda drugih ljudi.
Kako je mogoče ob pritisku in vplivu materializiranega, hedonističnega sveta, brez vere … zahtevati in upravičiti svobodo, da ne mislimo kot “oni”, da ne delamo kot “oni”? …
— Božjemu otroku ni treba prositi za to svobodo, ker nam jo je enkrat za vselej že pridobil Kristus. Vendar jo mora braniti in izkazovati v vsakem okolju. Le tako bodo “oni” razumeli, da naša svoboda ni omejena zaradi okolice.
Dokument natisnjen iz https://escriva.org/sl/book-subject/surco/42879/ (9. Maj. 2024)