Seznam točk

Zato da ga ti ne bi posnemal, prepišem iz nekega pisma tale primer strahopetnosti: “Vsekakor se vam lepo zahvaljujem, da se spomnite name, ker potrebujem veliko molitve. Vendar vam bom tudi hvaležen, če se v prošnji Gospodu, da me napravi za “apostola”, ne boste trudili prositi, da bi od mene zahteval izročitev moje svobode.”

Prišli so težki oblaki naveličanosti, izgube navdušenja. Vlila se je ploha žalosti, z jasnim občutkom, da si zvezan. Povrhu pa nate preži potrtost, ki se rodi iz bolj ali manj objektivnih dejstev: toliko let boja …, pa si še vedno tako zadaj, tako daleč.

Vse to je potrebno in Bog s tem računa: da bi dosegli “gaudium cum pace” — resnični mir in veselje —, moramo prepričanju o našem božjem otroštvu, ki nas navdaja z optimizmom, dodati priznanje lastne osebne šibkosti.

Res je, da nihče ne more misliti, da ima vztrajnost zagotovljeno … Toda ta negotovost je razlog več za ponižnost in očiten dokaz za našo svobodo.

Nikoli se nisi čutil bolj absolutno svobodnega kot sedaj, ko je tvoja svoboda stkana iz ljubezni in nenavezanosti, iz gotovosti in negotovosti, ker v ničemer ne zaupaš sebi, v vsem pa Bogu.

Ljubiti pomeni … gojiti eno sámo misel, živeti za ljubljeno osebo, ne pripadati sebi, biti srečno in svobodno, z dušo in srcem, podvržen volji drugega … in istočasno svoji volji.

Glasno zavpij k njemu, kajti to vpitje je norost zaljubljenca: Gospod, čeprav te ljubim …, mi ne zaupaj! Priveži me k sebi, vsak dan bolj!