Seznam točk

Ne moremo biti skrajneži glede trdnosti cerkvenega nauka, so mi govorili s pridihom ravnodušnosti.

Potem ko sem jim pojasnil, da tisti, ki pozna Resnico, ni skrajnež, so razumeli svojo zmoto.

Za mnogo trenutkov iz zgodovine, ki si jih hudič prizadeva ponoviti, se mi zdi zelo na mestu tista misel o lojalnosti, ki si mi jo napisal: “Ves dan nosim v srcu, v glavi in na ustnicah en vzklik: Rim!”

Nikoli se ne bom strinjal, niti na asketskem niti na pravnem področju, s predstavo ljudi, ki razmišljajo in živijo, kakor da bi služiti Cerkvi bilo enakovredno kot vzpenjati se proti vrhu.

Boli te, ko vidiš, da nekateri uporabljajo tehniko govorjenja o Kristusovem križu samo zato, da bi se povzpeli in dosegali položaje … To so isti ljudje, ki ničesar, kar vidijo, nimajo za čisto, če se ne ujema z njihovimi merili.

— Še en razlog več, da vztrajaš v pravilnosti svojih namenov in da prosiš Učitelja, naj ti podeli moč, da boš ponavljal: “Non mea voluntas, sed tua fiat!” — Gospod, naj z ljubeznijo izpolnjujem tvojo sveto voljo!

Vsak dan moraš rasti v lojalnosti Cerkvi, papežu, Svetemu sedežu … Z vedno bolj teološko ljubeznijo!

V tebi je velika želja ljubiti Cerkev: tem večja, čim bolj se razburjajo tisti, ki jo skušajo očrniti.

— Zdi se mi zelo razumljivo, kajti Cerkev je tvoja mati.

Tisti, ki nočejo razumeti, da vera zahteva služenje Cerkvi in dušam, prej ali slej obrnejo stvar na glavo in se nazadnje poslužujejo Cerkve in duš za svoje osebne cilje.

Ko le ne bi nikdar padel v zmoto, da bi Kristusovo mistično telo istovetil z določenim ravnanjem, osebnim ali javnim, katerega izmed njegovih udov.

In ko le ne bi dajal povoda za to, da manj izobraženi ljudje padejo v to zmoto.

— Glej, kako pomembna je tvoja skladnost, tvoja lojalnost!

Četudi se zdi protislovje, se neredko dogodi, da so ljudje, ki sami sebe imenujejo otroke Cerkve, natanko tisti, ki sejejo največ zmede.

Zelo si se zamislil, ko si me slišal pripomniti: Želim si imeti v sebi kri moje matere Cerkve; nočem krvi Aleksandra niti Karla Velikega niti sedmih grških modrecev.

Lahko se zgodi, da se med katoličani znajdejo nekateri z malo krščanskega duha; ali pa dajejo tak vtis ljudem, s katerimi v določenem trenutku pridejo v stik.

Toda če bi se pohujšal zaradi tega dejstva, bi pokazal, da slabo poznaš človeško bedo in … svojo lastno bedo. Poleg tega pa ni pravično niti lojalno izkoriščati šibkosti nekaterih, da bi očrnil Kristusa in njegovo Cerkev.

“Dokler me ne silijo h grehu!” — Močna pripomba tistega ubogega bitja, od mogočnih sovražnikov skoraj izničenega v svojem osebnem življenju in v hrepenenju človeka in kristjana.

— Premišljuj in se uči: dokler te ne silijo h grehu!