Seznam točk

“Zelo težko je!” vzklikneš malodušno. Poslušaj, če se boriš, ti bo dovolj božja milost: pustil boš ob strani osebne interese, služil boš drugim zaradi Boga in Cerkvi pomagal tam, kjer se danes bije boj: na ulici, v tovarni, v delavnici, na univerzi, v pisarni, v tvojem okolju, sredi tvojih domačih.

“Kdo pravi, da se je za dosego svetosti potrebno zateči v samostansko celico ali v gorsko samoto?” se je osupel spraševal dober družinski oče in dodajal: “Potem ne bi bili sveti ljudje, ampak celica ali gora. Zdi se, da so pozabili, da nam je Gospod vsem in vsakemu posebej izrecno rekel: Bodite sveti, kot je moj nebeški Oče svet.”

— Moja edina pripomba je bila: “Poleg tega, da Gospod hoče našo svetost, vsakomur podeli tudi primerne milosti.”

Tvoji sorodniki, tvoji kolegi, tvoji prijatelji opažajo spremembo in se zavedajo, da pri tebi ne gre za trenutno prehodno stanje, da nisi več isti.

— Ne skrbi, pojdi naprej! Izpolnjuje se tisti “vivit vero in me Christus” — sedaj v tebi živi Kristus.

Milost navadno deluje tako kot narava: po stopnjah. — Delovanja milosti pravzaprav ne moremo prehitevati, vendar pa moramo v tem, kar je odvisno od nas, pripraviti pot in sodelovati, kadar nam jo Bog nakloni.

Potrebno je doseči, da duše ciljajo zelo visoko: jih spodbujati h Kristusovemu idealu; jih voditi vse do skrajnih posledic, brez olajšav ali kakršnihkoli blažil, brez da bi pozabili, da svetost ni v prvi vrsti trud človeških rok. Milost normalno zahteva svoj čas in sila ji ni povšeči.

Spodbujaj svojo sveto nepotrpežljivost …, toda ne izgubi potrpljenja.

Brez Gospoda ne boš mogel narediti niti enega zanesljivega koraka. — Ta gotovost, da potrebuješ njegovo pomoč, te bo vodila k tesnejši povezanosti z Njim, v trdnem in vztrajnem zaupanju, prepojenem z veseljem in mirom, čeprav bo postala pot strma in težavna.