Seznam točk

“To je moje Telo …” in Jezus se je žrtvoval, skrit pod podobo kruha. Zdaj je tam, s svojim mesom in s svojo krvjo, s svojo dušo in s svojo božanskostjo; enako kot tistega dne, ko je Tomaž položil prst v njegove veličastne rane.

Kljub temu pa greš tolikokrat mimo, ne da bi nakazal vsaj kratek pozdrav preprosto iz vljudnosti, kot storiš kateremukoli poznanemu človeku, ki ga srečaš na poti.

— Mnogo manj vere imaš kot Tomaž!

Če bi zato, da te osvobodijo, v ječo zaprli tvojega zaupnega prijatelja, ali se ne bi potrudil, da ga obiščeš, da se z njim pogovoriš, da mu prineseš kak dar, toplino prijateljstva, tolažbo? … In če bi te tisti pogovor z ujetnikom reševal zla in ti prinašal dobro …, ali bi ga opuščal? In če bi bil namesto prijatelja to tvoj lastni oče ali tvoj brat?

— Torej!

Jezus je ostal v sveti hostiji zaradi nas! Da bi nam stal ob strani, da bi nas podpiral, da bi nas vodil. — Ljubezen pa se poplača edino z ljubeznijo.

— Kako bi mogli opustiti zatekanje k tabernaklju, vsakodnevno, četudi le za nekaj minut, da Mu prinesemo svoj pozdrav ter svojo ljubezen kot otroci in bratje?

Si videl tisti prizor? — Neki narednik ali nepomemben podporočnik … Od spredaj se mu približa vojaški novinec dobrega videza, neprimerljivo bolje usposobljen od častnika, vendar ne gre brez pozdrava in odgovora nanj.

Premišljuj o tem kontrastu. — Iz tabernaklja tiste cerkve se Kristus — popoln Bog, popoln Človek —, ki je zate umrl na križu in ki ti daje vse dobrine, ki jih potrebuješ …, bliža tebi. Ti pa greš mimo, ne da bi se za to zmenil.

Začel si s svojim dnevnim obiskom …

— Ne čudi me, da mi rečeš: Začenjam noro ljubiti luč ob tabernaklju?

Naj dnevno ne manjka vzklik “Jezus, ljubim te” in — najmanj — eno duhovno obhajilo kot zadoščevanje za vsa onečaščenja in svetoskrunstva, ki jih On trpi zato, da bi bil z nami.

Pogostost, s katero obiskujemo Gospoda je odvisna od dveh dejavnikov: od vere in od srca; videti resnico in jo ljubiti.