Seznam točk

“To je moje Telo …” in Jezus se je žrtvoval, skrit pod podobo kruha. Zdaj je tam, s svojim mesom in s svojo krvjo, s svojo dušo in s svojo božanskostjo; enako kot tistega dne, ko je Tomaž položil prst v njegove veličastne rane.

Kljub temu pa greš tolikokrat mimo, ne da bi nakazal vsaj kratek pozdrav preprosto iz vljudnosti, kot storiš kateremukoli poznanemu človeku, ki ga srečaš na poti.

— Mnogo manj vere imaš kot Tomaž!

Če bi zato, da te osvobodijo, v ječo zaprli tvojega zaupnega prijatelja, ali se ne bi potrudil, da ga obiščeš, da se z njim pogovoriš, da mu prineseš kak dar, toplino prijateljstva, tolažbo? … In če bi te tisti pogovor z ujetnikom reševal zla in ti prinašal dobro …, ali bi ga opuščal? In če bi bil namesto prijatelja to tvoj lastni oče ali tvoj brat?

— Torej!

Jezus je ostal v sveti hostiji zaradi nas! Da bi nam stal ob strani, da bi nas podpiral, da bi nas vodil. — Ljubezen pa se poplača edino z ljubeznijo.

— Kako bi mogli opustiti zatekanje k tabernaklju, vsakodnevno, četudi le za nekaj minut, da Mu prinesemo svoj pozdrav ter svojo ljubezen kot otroci in bratje?

Si videl tisti prizor? — Neki narednik ali nepomemben podporočnik … Od spredaj se mu približa vojaški novinec dobrega videza, neprimerljivo bolje usposobljen od častnika, vendar ne gre brez pozdrava in odgovora nanj.

Premišljuj o tem kontrastu. — Iz tabernaklja tiste cerkve se Kristus — popoln Bog, popoln Človek —, ki je zate umrl na križu in ki ti daje vse dobrine, ki jih potrebuješ …, bliža tebi. Ti pa greš mimo, ne da bi se za to zmenil.

Začel si s svojim dnevnim obiskom …

— Ne čudi me, da mi rečeš: Začenjam noro ljubiti luč ob tabernaklju?

Naj dnevno ne manjka vzklik “Jezus, ljubim te” in — najmanj — eno duhovno obhajilo kot zadoščevanje za vsa onečaščenja in svetoskrunstva, ki jih On trpi zato, da bi bil z nami.

Ali ne pozdravljamo in ne ravnamo prisrčno z vsemi, ki so nam dragi? — Potem bova ti in jaz pozdravila — mnogokrat na dan — Jezusa, Marijo in Jožefa ter svojega angela varuha.

Naj bo intenzivna tvoja pobožnost do naše Matere. Ona zna izvrstno odgovoriti na poklone, katere ji namenjamo.

Poleg tega, če vsak dan v duhu vere in ljubezni moliš sveti rožni venec, bo Gospa poskrbela, da te popelje zelo daleč po poti svojega Sina.

Le kako bi se obdržali v dnevnem boju brez pomoči naše Matere? — Jo iščeš brez prestanka?

Angel varuh nas vedno spremlja kot izvrstna priča. On bo tisti, ki bo ob tvoji posebni sodbi spomnil na pozornosti, ki si jih izkazoval našemu Gospodu vse življenje. Še več: ko se boš počutil izgubljenega zaradi strašnih sovražnikovih obtožb, bo tvoj angel pokazal na tiste intimne vzgibe srca — ki si jih ti sam morda pozabil —, na tiste izraze ljubezni, ki si jih namenil Bogu Očetu, Bogu Sinu, Bogu Svetemu Duhu.

Zato nikoli ne pozabi na svojega varuha in ta nebeški princ te ne bo zapustil ne zdaj, ne v odločilnem trenutku.

Tvoja obhajila so bila zelo hladna; Gospodu si posvečal malo pozornosti; vsaka malenkost te je raztresla … — Odkar pa — v tistem intimnem pogovoru s svojim Bogom — misliš na to, da so navzoči angeli, se je tvoje ravnanje spremenilo … “Da me ne bi videli takšnega!” si praviš …

— In glej, kako si po sili tistega “kaj bodo rekli” — tokrat je pripomogel k dobremu — nekoliko napredoval v smeri ljubezni.

Kadar bo tvoje srce suho in ne boš vedel, kaj naj rečeš, se z zaupanjem obrni k Devici Mariji. Reci ji: Mati moja Brezmadežna, posreduj zame.

Če jo kličeš z vero, ti bo Ona — sredi tiste suhote — dala okusiti božjo bližino.