Seznam točk

V knjigi »Kovačnica« je 10 točka na temo Čistost namenov  → iskati božjo slavo .

Vsako delo, tudi najbolj skrito, tudi najbolj neznatno, ki je izročeno Gospodu, nosi v sebi moč božjega življenja!

Ne ustvarjaj si drugih obveznosti razen … božje slave, njegove ljubezni, njegovega apostolata.

Za svoje delo ne pričakuj ploskanja ljudi.

— Še več: včasih ne pričakuj niti tega, da bi te razumeli drugi posamezniki ali ustanove, ki prav tako delajo za Kristusa.

— Išči samo božjo slavo in v ljubezni do vseh naj te ne skrbi, če te drugi ne razumejo.

Nismo dobri bratje naših bratov ljudi, če nismo pripravljeni pošteno ravnati kljub temu, da bi ljudje okoli nas slabo tolmačili naše vedenje in bi se odzvali na neprijeten način.

Vsa prizadevanja našega življenja — velika in majhna — bomo posvetili v čast Bogu Očetu, Bogu Sinu in Bogu Svetemu Duhu.

— Ganjen se spominjam dela tistih sijajnih študentov — dveh inženirjev in dveh arhitektov — ki so se radi posvečali opremljanju študentskega doma. Ko so v učilnici postavili tablo, so štirje umetniki najprej zapisali: »Deo omnis Gloria!« — vsa slava Bogu.

— Saj vem, Jezus, da si bil nad tem navdušen.

Ne živimo za ta svet niti za lastno čast, temveč za božjo čast, za božjo slavo, za služenje Bogu: to je tisto, kar nas mora gnati naprej!

Pravilnost namena pomeni iskati “izključno in v vsem” le božjo slavo.

Kadar se ti zgodi — včasih kot blisk, občasno pa kot nesnažna in vsiljiva muha, ki jo odženeš, a se vrne — da te začne nadlegovati misel, da tvoj namen ni pravilen, se vedno in takoj odzovi z nasprotnimi dejanji … in mirno nadaljuj z delom za Njega in z Njim.

— Mimogrede pa počasi reci, čeprav se ti zdi, da to izgovarjaš le z ustnicami: Gospod, zase nočem ničesar. Vse za tvojo slavo in iz ljubezni do Tebe.

Vzemi za svojo misel tistega prijatelja, ki je zapisal: “Premišljeval sem o božji dobroti do mene in poln notranjega veselja bi lahko zaklical na ulici, da bi ves svet izvedel za mojo sinovsko hvaležnost: Oče, Oče! In če že ne s kričanjem, sem na tihem velikokrat zaklical k njemu tako — Oče! — v prepričanju, da mu ugajam.

— Drugega ne iščem. Hočem le njegovo zadovoljstvo in njegovo slavo: vse za Njega. Če hočem zveličanje, svoje posvečenje, je to zato, ker vem, da On to hoče. Če v svojem krščanskem življenju hrepenim po dušah, je to zato, ker vem, da On hrepeni po njih. Zares lahko rečem: nikdar ne smem gledati na nagrado. Nočem plačila: vse zaradi ljubezni!”

Kako dobro je živeti od Boga! Kako dobro je hoteti le njegovo slavo!