Seznam točk

Najprej molitev, nato zadoščevanje; na tretjem mestu, res zelo na “tretjem mestu”, delovanje.

Napravi ta trden in odločen sklep: ko te hvalijo in častijo, se spomni tega, zaradi česar ti je nerodno in zardevaš.

To pripada tebi; hvala in čast sta od Boga.

Čistost namena. — Vedno boš imel čiste namene, da, vedno in v vsem, če si boš prizadeval, da bi ugajal Bogu.

V apostolskem delovanju je dobro — to je dolžnost — upoštevati zemeljska sredstva (2 + 2 = 4), toda nikoli ne pozabi, da moraš, na vso srečo, temu prišteti še en člen: Bog + 2 + 2 …

Ko kdo išče zgolj Boga, lahko za uspeh pri apostolskem delu udejanji načelo, ki ga je postavil naš dobri prijatelj: “Porabimo to, kar moramo, čeprav dolgujemo to, kar porabimo.”

Boli te, ker ti niso hvaležni za uslugo, ki si jo storil. — Odgovori mi na dve vprašanji: Si ti enako hvaležen Jezusu Kristusu? … Si bil zmožen narediti to uslugo le zato, ker si pričakoval hvaležnost na zemlji?

Dobro je slaviti Boga, ne da bi si vzeli predujem (ženo, otroke, čast …) tiste slave, ki jo bomo v polnosti uživali z Njim v Življenju …

Poleg tega je On velikodušen … Povrne stokratno in to velja celo za otroke. — Mnogi se jim odrečejo v Njegovo slavo in imajo na tisoče otrok svojega duha. — Otrok, kot smo mi otroci našega Očeta, ki je v nebesih.

“Deo omnis gloria.” — Bogu vsa slava. — To je odločno priznanje našega niča. On, Jezus, je vse. Mi ne veljamo nič brez Njega: nič.

Naše slavohlepje bi bilo prazna slava, bilo bi bogoskrunska kraja; “jaz” se ne sme pojaviti nikjer.

Če cilj življenja ne bi bil božja slava, bi bilo to zaničevanja vredno, še več: bilo bi ostudno.

Daj “vso” slavo Bogu. — S pomočjo božje milosti in z odločnostjo svoje volje “ožmi” vsako izmed svojih dejanj, tako da v njih ne ostane nič, kar bi dišalo po človeškem napuhu, po samovšečnosti.

Naj te nobeno drugo čustvo ne veže na zemljo, razen resnične božanske želje, da bi slavil Kristusa in po Njem in z Njim in v Njem Očeta in Svetega Duha.

Čisti nameni. — Namigovanja oholosti in telesnih vzgibov takoj prepoznaš … proti njim se boriš in jih z božjo pomočjo tudi premagaš.

Toda motivi, ki te vodijo tudi v najplemenitejših delih, se ti ne zdijo tako jasni … globoko v sebi slišiš glas, ki te tako premeteno opozarja na človeške razloge, da v tvojo dušo vnese nemir ob misli, da ne delaš tako, kot bi moral — iz čiste ljubezni, zgolj in izključno zato, da bi dal Bogu vso njegovo slavo.

Vsakokrat se takoj odzovi in reci: “Gospod, zase nočem ničesar. — Vse je za tvojo slavo in iz ljubezni.”