Seznam točk
Tudi če so vse duše dobre, ni mogoče delati dobrega, ne da bi se srečali s svetim križem govoričenja.
Sin moj, dobro me poslušaj: bodi srečen, kadar te zasramujejo in s teboj grdo ravnajo; kadar se dvigne množica in postane moderno, da pljuvajo nate, ker si »omnium peripsema« — vsem kakor smet.
— Težko je, zelo težko. Trda preizkušnja je, dokler se človek — končno — ne približa k oltarju, ko vidi, da ga štejejo za vso umazanijo sveta, za ubogega črva, in iskreno reče: “Gospod, če Ti ne potrebuješ moje časti, čemu bi jo hotel jaz?”
Vse dotlej božji otrok ne ve, kaj pomeni biti srečen: dokler ne dospe do te golote, do te izročitve, ki je izročitev iz ljubezni, toda temeljí na mrtvičenju, na trpljenju.
V trenutkih obupa je tista duša Gospodu govorila: “Jezus moj, kaj naj bi ti dal poleg časti, če pa drugega nisem imel? Če bi imel bogastvo, bi ti ga izročil. Če bi imel kreposti, bi gradil z vsako izmed njih in ti tako služil. Imel sem le čast in sem ti jo dal. Blagoslovljen bodi! Dobro se vidi, da je bila v tvojih rokah na varnem!”
Dokument natisnjen iz https://escriva.org/sl/book-subject/forja/42050/ (9. Maj. 2024)