Seznam točk

Če so bili priča tvojim slabostim in bedi, zakaj ne bi bili tudi priča tvoji pokori?

Ne pozabi, da je treba najprej delati in potem učiti. — “Coepit facere et docere,” pravi Sveto pismo o Jezusu: začel je delati in učiti.

— Najprej je treba delati. Da bi se ti in jaz naučila.

Če nisi hudoben, pa tak izgledaš, si neumen. — In ta neumnost — kamen spotike — je slabša kot hudobija.

Ko se ljudje, ki so poklicno na slabem glasu, rinejo na prva mesta na verskih prireditvah, vas prav gotovo ima, da bi jim prišepnili na uho: Lepo vas prosim, bodite malo manj katoliški!

Če je tvoja funkcija javna, to prinaša nekatere pravice, ki iz nje izhajajo, pa tudi nekatere dolžnosti.

— Oddaljuješ se od svoje apostolske poti, če zaradi priložnosti za apostolsko delovanje — ali s tem izgovorom — ne izpolnjuješ svoje službene dolžnosti. Izgubil boš ugled v svojem poklicu in ravno ta je “trnek ribiča ljudi”.

“Kako vpliva okolje!” si mi rekel. — In moral sem odgovoriti: nedvomno. Zato je pomembno, da je vaša vzgoja taka, da čisto naravno ustvarjate svoje lastno okolje, s katerim boste dali “pečat” družbi, v kateri živite.

— Če osvojiš tega duha, sem prepričan, da mi boš rekel z začudenjem prvih učencev, ko so opazili prve čudeže, ki so jih delali s svojimi rokami v Kristusovem imenu: “Kako močno vplivamo na okolje!”

“Kaj pa v brezvernem ali poganskem okolju, ko bo to trčilo ob moje življenje, se mar moja naravnost ne bo zdela narejena?” me sprašuješ.

— In odgovarjam ti: seveda bo tvoje življenje nasprotovalo njihovemu življenju, a ravno to nasprotovanje, s katerim potrjuješ svoja dela in svojo vero, je ta naravnost, ki jo od tebe zahtevam.

Gospod, napravi nas za norce s tisto nalezljivo norostjo, ki bo mnoge pritegnila k tvojemu apostolatu.

“Nonne cor nostrum ardens erat in nobis, dum loqueretur in via?” — Ali ni najino srce v naju žarelo, ko nama je po poti govoril?

Te besede učencev na poti v Emavs bi se morale, če si apostol, same od sebe zaslišati tudi iz ust tvojih kolegov po tem, ko so na poti svojega življenja srečali tebe.

Skušaj živeti tako, da se znaš prostovoljno odreči udobju in blagostanju, ki bi ga grajal pri drugem božjem človeku.

Pomni, da si pšenično zrno, o katerem govori evangelij. — Če se ne zakoplješ v zemljo in ne umreš, ne bo sadu.

Naj ne bo nikogar, ki bi v stikih s tabo lahko rekel to, kar je nekdo upravičeno vzkliknil: “Poštenjakov imam do tukaj …” in z roko pokazal vrh glave.