Seznam točk

Gospod ima pravico — in vsak izmed nas obveznost —, da ga “v vsakem trenutku” slavimo. Torej če zapravljamo čas, Bogu krademo slavo.

Nepotrpežljiva in neurejena skrb za poklicno vzpenjanje lahko zakriva samoljubje pod pretvezo “služenja dušam”. Lažnivo — natanko tako kot sem zapisal — si ustvarjamo opravičila, da ne smemo zamuditi določenih priložnosti, določenih ugodnih okoliščin …

Obrni svoj pogled k Jezusu: On je “Pot”. Tudi v času njegovih skritih let so se pojavljale priložnosti in “zelo ugodne” okoliščine, ko bi lahko predčasno začel s svojim javnim življenjem. Pri dvanajstih letih, na primer, ko so se učitelji postave čudili njegovim vprašanjem in njegovim odgovorom … Toda Jezus Kristus izpolni voljo svojega Očeta in čaka: uboga!

— Kadar se vsiljujejo takšni vzgibi — morda tudi želje po prebegu —, takrat ne izgúbi tiste svete ambicije, da cel svet privedeš k Bogu, in spomni se, da si tudi ti na vrsti, da ubogaš in se ukvarjaš s tistim skritim, nič kaj sijajnim opravilom, dokler ti Gospod ne naroči česa drugega: On ima svoj čas in svoja pota.

Za nespametne in napuhnjene se izkažejo vsi tisti, ki svojo prednost — ki jim jo daje denar, poreklo, poklicna raven, položaj, umska sposobnost … — zlorabljajo za poniževanje tistih, ki jim je bila sreča manj naklonjena.

Opravljajo. Nato pa sami poskrbijo, da ti nekdo takoj pride povedat, češ da “se govori” … — Podlost? — Brez dvoma. Vendar ne izgubljaj miru, saj ti njihov jezik ne bo mogel povzročiti nikakršne škode, če delaš pošteno … — Pomisli: kako so neumni, kako brezobzirni, kakšno pomanjkanje lojalnosti do njihovih bratov … in še posebno do Boga.

Ti pa se ne prepuščaj opravljanju zaradi narobe razumljene pravice do ugovora. Če moraš govoriti, se posluži bratskega opomina, kot svetuje evangelij.